Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stereotip št. 1: Zbiralec gramofonskih plošč je moški 50+
Gramofonske plošče, okroglo-ploščate oblike, večinoma črne barve izdelane iz polivinilklorida, od koder so tudi dobile sopomenko vinilna plošča ali »vinilka«, so bile najbolj priljubljene v 20. stoletju. A to še ne pomeni, da danes niso več v modi. Nasprotno.
Zvone Tomac, glasbeni urednik na prvem programu Radia Slovenija priznava, da je digitalizacija spremenila delo na radijskih postajah, vinilke so se “upokojile”, digitalni formati pa so olajšali izbiranje in predvajanje glasbe.
Vinilke pa so za romantike in tiste, ki glasbo zares poslušajo, kar pa je dandanes redkost, saj glasba večinoma služi kot kulisa.
Maja Šetinc pripada mlajši generaciji, saj se je rodila takrat, ko so bile gramofonske plošče že v navideznem zatonu. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je naredila magistrsko delo z naslovom »VINILIADA:ŽIVLJENJE GRAMOFONSKIH PLOŠČ«, del naloge je tudi istoimenski dokumentarec, ki obravnava fenomen obstoja vinilk v digitalni dobi.
Podatki kažejo, da je v zadnjih letih več kot polovica kupcev gramofonskih plošč mlajših od 30 let, delež žensk pa je skoraj enak deležu moške populacije.
V Mariboru je pred petimi leti nastala Gramofonoteka: poslušalnica gramofonskih plošč in informacijsko izobraževalna glasbena postojanka. Njen soustanovitelj Domen Kozole, vabi vse, ki bi radi predstavili svojo glasbeno zbirko.
V poslušalnici se posedemo okoli gramofona, med poslušanjem glasbe si ogledamo ovitke plošč, sledi nagovor skrbnika izbranih vinilk, nato pa izmenjamo vtise o slišanem. Je pa kar težko v današnjem času od ljudi zahtevati, da so eno uro tiho in osredotočeni na glasbo.
Tomaž Domicelj, kantavtor, ki se je podpisal pod številne uspešnice, ki so tako rekoč ponarodele, že od prve žepnine naprej strastno zbira plošče: najprej vinilke, nato je prišel CD format, ki pa ni odpihnil vinilk iz njegove zbirke. Po njegovem mnenju je bila nekoč, ko so kraljevale vinilke, dramaturgija poslušanja glasbe drugačna kot je zdaj v digitalni dobi.
Pri gramofonskih ploščah je bil pomemben tudi čas trajanje tišine med eno in drugo skladbo. Ni bilo vseeno dve, tri ali štiri sekunde, ta premor ni bil namenjen samo temu, da boš z ročko gramofona lažje zadel začetek, ampak je pomenil mentalni prehod od ene k drugi skladbi.
Peter Baroš filozof in sociolog kulture, član zasedbe Zaklonišče prepeva in generalni sekretar Slovenskega glasbeno informacijskega centra, pravi, da je danes CD plošča ali zgoščenka večji artefakt kot vinilka.
Prav digitalizirani svet je sprožil potrebo po večji “otipljivosti” glasbe, vinilka se še najlažje ogiba tistemu čemur pravimo piratstvo in na nek način rešujejo fonogramsko industrijo.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stereotip št. 1: Zbiralec gramofonskih plošč je moški 50+
Gramofonske plošče, okroglo-ploščate oblike, večinoma črne barve izdelane iz polivinilklorida, od koder so tudi dobile sopomenko vinilna plošča ali »vinilka«, so bile najbolj priljubljene v 20. stoletju. A to še ne pomeni, da danes niso več v modi. Nasprotno.
Zvone Tomac, glasbeni urednik na prvem programu Radia Slovenija priznava, da je digitalizacija spremenila delo na radijskih postajah, vinilke so se “upokojile”, digitalni formati pa so olajšali izbiranje in predvajanje glasbe.
Vinilke pa so za romantike in tiste, ki glasbo zares poslušajo, kar pa je dandanes redkost, saj glasba večinoma služi kot kulisa.
Maja Šetinc pripada mlajši generaciji, saj se je rodila takrat, ko so bile gramofonske plošče že v navideznem zatonu. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je naredila magistrsko delo z naslovom »VINILIADA:ŽIVLJENJE GRAMOFONSKIH PLOŠČ«, del naloge je tudi istoimenski dokumentarec, ki obravnava fenomen obstoja vinilk v digitalni dobi.
Podatki kažejo, da je v zadnjih letih več kot polovica kupcev gramofonskih plošč mlajših od 30 let, delež žensk pa je skoraj enak deležu moške populacije.
V Mariboru je pred petimi leti nastala Gramofonoteka: poslušalnica gramofonskih plošč in informacijsko izobraževalna glasbena postojanka. Njen soustanovitelj Domen Kozole, vabi vse, ki bi radi predstavili svojo glasbeno zbirko.
V poslušalnici se posedemo okoli gramofona, med poslušanjem glasbe si ogledamo ovitke plošč, sledi nagovor skrbnika izbranih vinilk, nato pa izmenjamo vtise o slišanem. Je pa kar težko v današnjem času od ljudi zahtevati, da so eno uro tiho in osredotočeni na glasbo.
Tomaž Domicelj, kantavtor, ki se je podpisal pod številne uspešnice, ki so tako rekoč ponarodele, že od prve žepnine naprej strastno zbira plošče: najprej vinilke, nato je prišel CD format, ki pa ni odpihnil vinilk iz njegove zbirke. Po njegovem mnenju je bila nekoč, ko so kraljevale vinilke, dramaturgija poslušanja glasbe drugačna kot je zdaj v digitalni dobi.
Pri gramofonskih ploščah je bil pomemben tudi čas trajanje tišine med eno in drugo skladbo. Ni bilo vseeno dve, tri ali štiri sekunde, ta premor ni bil namenjen samo temu, da boš z ročko gramofona lažje zadel začetek, ampak je pomenil mentalni prehod od ene k drugi skladbi.
Peter Baroš filozof in sociolog kulture, član zasedbe Zaklonišče prepeva in generalni sekretar Slovenskega glasbeno informacijskega centra, pravi, da je danes CD plošča ali zgoščenka večji artefakt kot vinilka.
Prav digitalizirani svet je sprožil potrebo po večji “otipljivosti” glasbe, vinilka se še najlažje ogiba tistemu čemur pravimo piratstvo in na nek način rešujejo fonogramsko industrijo.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.
Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.
Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.
Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.
Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.
Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.
Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov
V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.
Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.
Neveljaven email naslov