Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stereotip št. 1: Zbiralec gramofonskih plošč je moški 50+
Gramofonske plošče, okroglo-ploščate oblike, večinoma črne barve izdelane iz polivinilklorida, od koder so tudi dobile sopomenko vinilna plošča ali »vinilka«, so bile najbolj priljubljene v 20. stoletju. A to še ne pomeni, da danes niso več v modi. Nasprotno.
Zvone Tomac, glasbeni urednik na prvem programu Radia Slovenija priznava, da je digitalizacija spremenila delo na radijskih postajah, vinilke so se “upokojile”, digitalni formati pa so olajšali izbiranje in predvajanje glasbe.
Vinilke pa so za romantike in tiste, ki glasbo zares poslušajo, kar pa je dandanes redkost, saj glasba večinoma služi kot kulisa.
Maja Šetinc pripada mlajši generaciji, saj se je rodila takrat, ko so bile gramofonske plošče že v navideznem zatonu. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je naredila magistrsko delo z naslovom »VINILIADA:ŽIVLJENJE GRAMOFONSKIH PLOŠČ«, del naloge je tudi istoimenski dokumentarec, ki obravnava fenomen obstoja vinilk v digitalni dobi.
Podatki kažejo, da je v zadnjih letih več kot polovica kupcev gramofonskih plošč mlajših od 30 let, delež žensk pa je skoraj enak deležu moške populacije.
V Mariboru je pred petimi leti nastala Gramofonoteka: poslušalnica gramofonskih plošč in informacijsko izobraževalna glasbena postojanka. Njen soustanovitelj Domen Kozole, vabi vse, ki bi radi predstavili svojo glasbeno zbirko.
V poslušalnici se posedemo okoli gramofona, med poslušanjem glasbe si ogledamo ovitke plošč, sledi nagovor skrbnika izbranih vinilk, nato pa izmenjamo vtise o slišanem. Je pa kar težko v današnjem času od ljudi zahtevati, da so eno uro tiho in osredotočeni na glasbo.
Tomaž Domicelj, kantavtor, ki se je podpisal pod številne uspešnice, ki so tako rekoč ponarodele, že od prve žepnine naprej strastno zbira plošče: najprej vinilke, nato je prišel CD format, ki pa ni odpihnil vinilk iz njegove zbirke. Po njegovem mnenju je bila nekoč, ko so kraljevale vinilke, dramaturgija poslušanja glasbe drugačna kot je zdaj v digitalni dobi.
Pri gramofonskih ploščah je bil pomemben tudi čas trajanje tišine med eno in drugo skladbo. Ni bilo vseeno dve, tri ali štiri sekunde, ta premor ni bil namenjen samo temu, da boš z ročko gramofona lažje zadel začetek, ampak je pomenil mentalni prehod od ene k drugi skladbi.
Peter Baroš filozof in sociolog kulture, član zasedbe Zaklonišče prepeva in generalni sekretar Slovenskega glasbeno informacijskega centra, pravi, da je danes CD plošča ali zgoščenka večji artefakt kot vinilka.
Prav digitalizirani svet je sprožil potrebo po večji “otipljivosti” glasbe, vinilka se še najlažje ogiba tistemu čemur pravimo piratstvo in na nek način rešujejo fonogramsko industrijo.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stereotip št. 1: Zbiralec gramofonskih plošč je moški 50+
Gramofonske plošče, okroglo-ploščate oblike, večinoma črne barve izdelane iz polivinilklorida, od koder so tudi dobile sopomenko vinilna plošča ali »vinilka«, so bile najbolj priljubljene v 20. stoletju. A to še ne pomeni, da danes niso več v modi. Nasprotno.
Zvone Tomac, glasbeni urednik na prvem programu Radia Slovenija priznava, da je digitalizacija spremenila delo na radijskih postajah, vinilke so se “upokojile”, digitalni formati pa so olajšali izbiranje in predvajanje glasbe.
Vinilke pa so za romantike in tiste, ki glasbo zares poslušajo, kar pa je dandanes redkost, saj glasba večinoma služi kot kulisa.
Maja Šetinc pripada mlajši generaciji, saj se je rodila takrat, ko so bile gramofonske plošče že v navideznem zatonu. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je naredila magistrsko delo z naslovom »VINILIADA:ŽIVLJENJE GRAMOFONSKIH PLOŠČ«, del naloge je tudi istoimenski dokumentarec, ki obravnava fenomen obstoja vinilk v digitalni dobi.
Podatki kažejo, da je v zadnjih letih več kot polovica kupcev gramofonskih plošč mlajših od 30 let, delež žensk pa je skoraj enak deležu moške populacije.
V Mariboru je pred petimi leti nastala Gramofonoteka: poslušalnica gramofonskih plošč in informacijsko izobraževalna glasbena postojanka. Njen soustanovitelj Domen Kozole, vabi vse, ki bi radi predstavili svojo glasbeno zbirko.
V poslušalnici se posedemo okoli gramofona, med poslušanjem glasbe si ogledamo ovitke plošč, sledi nagovor skrbnika izbranih vinilk, nato pa izmenjamo vtise o slišanem. Je pa kar težko v današnjem času od ljudi zahtevati, da so eno uro tiho in osredotočeni na glasbo.
Tomaž Domicelj, kantavtor, ki se je podpisal pod številne uspešnice, ki so tako rekoč ponarodele, že od prve žepnine naprej strastno zbira plošče: najprej vinilke, nato je prišel CD format, ki pa ni odpihnil vinilk iz njegove zbirke. Po njegovem mnenju je bila nekoč, ko so kraljevale vinilke, dramaturgija poslušanja glasbe drugačna kot je zdaj v digitalni dobi.
Pri gramofonskih ploščah je bil pomemben tudi čas trajanje tišine med eno in drugo skladbo. Ni bilo vseeno dve, tri ali štiri sekunde, ta premor ni bil namenjen samo temu, da boš z ročko gramofona lažje zadel začetek, ampak je pomenil mentalni prehod od ene k drugi skladbi.
Peter Baroš filozof in sociolog kulture, član zasedbe Zaklonišče prepeva in generalni sekretar Slovenskega glasbeno informacijskega centra, pravi, da je danes CD plošča ali zgoščenka večji artefakt kot vinilka.
Prav digitalizirani svet je sprožil potrebo po večji “otipljivosti” glasbe, vinilka se še najlažje ogiba tistemu čemur pravimo piratstvo in na nek način rešujejo fonogramsko industrijo.
Konec avgusta 1991 se je začelo srbsko obleganje hrvaškega mesta Vukovar ob hrvaško-srbski meji. Po silovitih bojih se je bitka za strateško pomembno mesto končala 18. novembra 1991. V inforetrospektivi se vračamo 30 let v preteklost in iščemo odgovor na vprašanje - kakšen je Vukovar danes?
V češkem zdraviliškem mestu, v Karlovih Varih, poteka eden od najstarejših in najpomembnejših filmskih festivalov v tem delu Evrope – in tudi tokrat s slovensko udeležbo, pa tudi z nekaterimi slavnimi gosti, ki jih povabijo, da na festival opozorijo tudi širšo javnost, pa tudi, da jih nagradijo za njihov prispevek k sedmi umetnosti. Urban Tarman je k mikrofonu povabil tudi filmskega režiserja Olma Omerzuja, ki je sinoči imel svetovno premiero svojega novega filma Atlas Ptic, občinstvo ga je sprejelo z dolgim stoječim aplavzom.
Prebujamo z nadmorske višine 1080 metrov. V živo od 5.00 do 12.00!
Ob obveznem izpolnjevanju pogojev PCT se številnim zaposlenim zastavlja vprašanje, kaj lahko delodajalec od njih zahteva in kakšne ukrepe lahko ob neizpolnjevanju teh pogojev sproži zoper njih. Kot pojasnjuje pravnik Miha Šepec iz mariborske pravne fakultete, je testiranje lahko obvezno za dejavnosti, v katerih so zaposleni v stiku z ljudmi, stroške testiranj, ki morajo potekati v delovnem času, mora nosit delodajalec, če zaposleni redno zavrača testiranje, pa je lahko to v skrajnem primeru tudi razlog za odpoved delovnega razmerja.
Po tem, ko so talibani v Afganistanu minuli konec tedna prevzeli oblast v državi, se nadaljujejo prizadevanja za evakuacijo oseb, ki so delovale v okviru različnih zahodnih inštitucij na tem ozemlju. Med temi je tudi Ustanova za krepitev človekove varnosti ITF. Preobrat na oblasti je zaustavil njihovo pomembno delo v Afganistanu, odstranjevanje eksplozivnih sredstev. Z vodjo začasne implementacijske pisarne v Afganistanu Romanom Turšičem se je pogovarjala Rajka Pervanje.
Predstavniki ministrstev za izobraževanje in zdravje ter NIJZ-ja so danes ravnateljem vrtcev, osnovnih in srednjih šol predstavili potek pouka v bližajočem se novem šolskem letu. Glavni novosti sta, da bo pouk potekal po modelu B, torej z vsemi učenci v šolskih klopeh in da bo treba tudi na področju izobraževanja upoštevati PCT pogoj. A ravnatelji s pojasnili niso bili zadovoljni, odgovorov na konkretna vprašanja še vedno niso dobili.
Letošnje olimpijske igre so za nami, prav kmalu bomo stiskali pesti še za naše paraolimpijce v Tokiu. Na Prvem pa smo se spomnili na neke druge olimpijske igre in na bele lepotce na štirih nogah, ki izvirajo prav iz Slovenije. Vrnili smo se skoraj štiri desetletja v preteklost, v leto 1984, ko so naši lipicanci in njihovi jahači takrat še pod jugoslovansko zastavo nastopili na olimpijskih igrah v Los Angelesu in osvojili ekipno 10. mesto. To je še vedno najvidnejši rezultat slovenskih jahačev na olimpijskih igrah - ne le v dresurnem jahanju, ampak v vseh konjeniških disciplinah. Prav tako je bil to eden redkih olimpijskih nastopov lipicancev nasploh. Uspel je zaradi neomajne volje celotne ekipe, več o tem lahko preberete v knjigi Čudež leta 1984, ki je pred kratkim izšla pri založbi PANB d.o.o., s podporo Kobilarne Lipica, Konjeniške zveze Slovenije in Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Avtor knjige Vito Avguštin nam je povedal, kako je knjiga nastajala in zakaj je bil prav ta dogodek leta 1984 tako pomemben.
Javne Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem še vedno nimajo urejenih akreditacij, ki so pogoj za njihovo nemoteno delovanje. Zataknilo naj bi se pri pogojih za vpis poklicnih maturantov, ki imajo za vpis na univerzitetne programe strožje pogoje kot splošni maturanti. Problematičen naj bi bil 38. člen zakona o visokem šolstvu, ki govori o pogojih za vpis na študijske programe. Ta se sicer ne spreminja, a si ga Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) zdaj razlaga drugače kot doslej, pojasnjuje Tomaž Deželan z rektorata Univerze v Ljubljani.
Zgodba o Bratonskem pilu je naslov nocojšnje radijske igre, ki bomo lahko premierno slišali ob 21.05 na Prvem. Gre za igro v pristni prekmurščini avtorice Tamare Matevc. Slišali bomo napeto ljudsko kriminalko, ki je zaradi preprostega jezika ob pozornem poslušanju razumljiva tudi za poslušalce iz drugih slovenskih narečnih okolij. O igri in njenem nastanku smo se pogovarjali z dramaturginjo Vilmo Štritof, režiserko Ano Krauthaker in igralcem Evgenom Carjem.
Januarja 2010 je Haiti porušil potres z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici. Državo je popolnoma uniči, umrlo je 230 000 ljudi, gmotna škoda je bila ogromna. Desetletje po potresu je razrušen Haiti prizadel nov potres.
V Oglarski deželi na Dolah pri Litiji, v osrčju Posavskega hribovja, so na oglarski domačiji pri Medvedovih prižgali kopo rekorderko. Trenutno največjo kopo, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, morda celo na svetu, za katero so uporabili dobrih 300 kubičnih metrov lesa in bo čez dobre tri tedne dala okrog 30 ton oglja. Kdor pozna »običajne« oglarske kope, bo priznal, da gre za veličastno kopo, v katero je vloženega ogromno dela in časa, zatrjuje Karmen Štrancar Rajevec, ki je kopo in oglarje na Dolah obiskala.
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Medtem ko se predvsem južnoevropske države zadnje tedne borijo s hudo vročino, sušo in požari, so nekatere države Srednje in Zahodne Evrope nedolgo nazaj prizadele hude poplave. Med njimi je tudi Belgija. Mojca Širok, dopisnica naše nacionalne radiotelevizijske hiše, se je oglasila z območja vzhodne Belgije, ki je bilo v julijskih poplavah, natančneje med prvim valom 15.7., torej pred enim mesecem, najbolj prizadeto. Škodo tam ocenjujejo na več kot milijardo in pol evrov. Preverili smo, kakšne so razmere tam po enem mesecu od katastrofe, kako poteka sanacija, kakšno pomoč je prizadetim v poplavah zagotovila belgijska vlada in ali se bodo lahko ljudje kmalu vrnili domov.
Na Prvem programu Radia Slovenija med šolskim letom za starejše osnovnošolce pripravljamo radijske novinarske delavnice, na katerih se spoznajo z delom v medijih in se tudi sami preizkusijo v vlogi novinarjev in voditeljev. Ker so šolarji sedaj na počitnicah, jih je naša ekipa uredništva programa za mlade obiskala na taboru ZPM Ljubljana Moste Polje v Kranjski Gori. Mlade novinarje bodo tam seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso. Kako potekajo priprave in kako delo na taboru sicer, nam povedo že danes, v sobotni oddaji Hudo! pa bodo pred mikrofon povabili zanimive sogovornike, slišali, kakšna vprašanja so zastavili znanima glasbenikoma, za mlade poslušalce pripravili nagradna vprašanja in izbrali dobro glasbo.
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
12. avgusta obeležujemo mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo dan, ko pozornost namenimo izzivom, s katerimi se soočajo, in da opozarjamo na pomembno vlogo mladih v družbi, je leta 1999 sklenila Organizacija združenih narodov. Tema letošnjega dneva je preoblikovanje prehranskega sistema, pri nas ga bodo mladi izkoristili za to, da opozorijo na izzive in težave, s katerimi se soočajo in ki jih je korona kriza še poglobila. To kaže tudi raziskava Mladina 2020, ki razkriva položaj mladih v Sloveniji. Ta je po mnenju raziskovalcev s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sladko-grenek. Po eni strani so mladi vedno bolj v primežu individualizacije, v primerjavi z letom 2010 so bolj avtonomni, odgovorni, ustvarjalni, zdravo živijo, prej se odseljujejo od doma, manj računajo na pomoč staršev in družbe pri reševanju stanovanjskega vprašanja, bolj so fleksibilni in pripravljeni na selitev zaradi zaposlitve, med njimi je manj brezposelnih, politično so bolj angažirani – in sicer v neinstitucionalnih oblikah politikah in kot potrošniki, zelo so trajnostno naravnani in odgovorni do okolja. Po drugi strani pa se je močno poslabšalo njihovo duševno zdravje, občutijo več stresa, negotovosti zaradi prekarnih oblik dela in tudi osamljenosti, strahu pred brezposelnostjo in skrbi pri reševanju stanovanjskega vprašanja kot generacije pred njimi. Za Slovenijo je še vedno značilna segmentacija trga dela in mladim zelo neprijazen trg nepremičnin. Kaj mladi na svoj dan sporočajo odraslim, pa izvemo v pogovoru Špele Šebenik z dvema mladima sogovornikoma.
Po lanskih potresih v Petrinji in Zagrebu na Hrvaškem se je vrstilo mnogo opozoril, da bi bil potres podobne jakosti lahko usoden za več stavb v Ljubljani. Čeprav potresov ne moremo napovedati, si pri njihovem okvirnem napovedovanju pomagajo s potresno karto, a tudi karto spremljajo negotovosti. Strokovnjak na področju strukturne geologije, aktivne tektonike in potresne nevarnosti Jure Atanackov: “Najverjetneje je, da se bo naslednji potres zgodil tam, kjer se v zgodovini oziroma od kar jih beležimo, ni zgodil. In ravno to negotovost pokriva geološki vnos. Torej, da vemo, kje so strukture, ki bi lahko potencialno generirale te potrese in jih potem obravnavamo kot možne bodoče lokacije potresov.”
Nocoj se začne festival EDO, filmski festival o mestih, urbanosti in arhitekturi. Letos se bo festival odvil v petih dneh, prizorišče vseh projekcij pa bo Krater – produkcijski prostor na lokaciji mirujočega gradbišča za Bežigradom v Ljubljani. Več v prispevku Martina Tita Mayer.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije.
Neveljaven email naslov