Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravica staršev prvošolcev do plačane odsotnosti z dela ni tako samoumevna, kot se morda zdi, saj v zakonu ni posebej določena, pač pa je zapisana v posameznih kolektivnih pogodbah oziroma v internih aktih podjetij. Na ministrstvu za šolstvo delodajalce pozivajo, naj svojim zaposlenim omogočijo prost dan, sindikati pa opozarjajo, da ta pravica ni enako urejena za vse delavce. Za javni sektor je temelj te pravice kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v 29. členu določa, da je delavec lahko v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače za en dan tudi zaradi neodložljivih opravkov. Kaj pa zasebni sektor? Več v prispevku Jureta Čepina.
Zakon o delovnih razmerjih v 165. členu določa primere opravičene odsotnosti z dela, ko gre za osebne okoliščine delavca, med njimi ni spremstva prvošolca na prvi šolski dan
Pravica staršev prvošolcev do plačane odsotnosti z dela ni tako samoumevna, kot se morda zdi, saj v zakonu ni posebej določena, pač pa je zapisana v posameznih kolektivnih pogodbah oziroma v internih aktih podjetij. Na ministrstvu za šolstvo delodajalce pozivajo, naj svojim zaposlenim omogočijo prost dan, sindikati pa opozarjajo, da ta pravica ni enako urejena za vse delavce. Za javni sektor je temelj te pravice kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v 29. členu določa, da je delavec lahko v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače za en dan tudi zaradi neodložljivih opravkov. Kaj pa zasebni sektor? Tanja Krstova, pravna svetovalka na Zvezi svobodnih sindikatov.
»V zasebnem sektorju morajo delavci in sindikati v podjetju pokazati večji interes, da se to uredi na ravni podjetja. Če bi bilo pa to urejeno na ravni dejavnosti, bi to zavezovalo več ljudi, ne glede na to, dali obstaja sindikat v nekem manjšem podjetju. Zato je treba spodbujati ljudi, da se vključujejo v sindikate in s pomočjo sindikalnega udejstvovanja skušajo v pogajanjih z delodajalci doseči, da se zapiše ta pravica tudi zanje.«
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pravica staršev prvošolcev do plačane odsotnosti z dela ni tako samoumevna, kot se morda zdi, saj v zakonu ni posebej določena, pač pa je zapisana v posameznih kolektivnih pogodbah oziroma v internih aktih podjetij. Na ministrstvu za šolstvo delodajalce pozivajo, naj svojim zaposlenim omogočijo prost dan, sindikati pa opozarjajo, da ta pravica ni enako urejena za vse delavce. Za javni sektor je temelj te pravice kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v 29. členu določa, da je delavec lahko v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače za en dan tudi zaradi neodložljivih opravkov. Kaj pa zasebni sektor? Več v prispevku Jureta Čepina.
Zakon o delovnih razmerjih v 165. členu določa primere opravičene odsotnosti z dela, ko gre za osebne okoliščine delavca, med njimi ni spremstva prvošolca na prvi šolski dan
Pravica staršev prvošolcev do plačane odsotnosti z dela ni tako samoumevna, kot se morda zdi, saj v zakonu ni posebej določena, pač pa je zapisana v posameznih kolektivnih pogodbah oziroma v internih aktih podjetij. Na ministrstvu za šolstvo delodajalce pozivajo, naj svojim zaposlenim omogočijo prost dan, sindikati pa opozarjajo, da ta pravica ni enako urejena za vse delavce. Za javni sektor je temelj te pravice kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v 29. členu določa, da je delavec lahko v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače za en dan tudi zaradi neodložljivih opravkov. Kaj pa zasebni sektor? Tanja Krstova, pravna svetovalka na Zvezi svobodnih sindikatov.
»V zasebnem sektorju morajo delavci in sindikati v podjetju pokazati večji interes, da se to uredi na ravni podjetja. Če bi bilo pa to urejeno na ravni dejavnosti, bi to zavezovalo več ljudi, ne glede na to, dali obstaja sindikat v nekem manjšem podjetju. Zato je treba spodbujati ljudi, da se vključujejo v sindikate in s pomočjo sindikalnega udejstvovanja skušajo v pogajanjih z delodajalci doseči, da se zapiše ta pravica tudi zanje.«
Vsaka štiri leta imajo taborniki z vsega sveta možnost, da se za nekaj dni združijo na svetovnem skavtskem taborjenju, ki se imenuje jamboree. Povežejo se v okviru atraktivnega in vzgojno usmerjenega programa. Osrednje teme so globalni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Letos bo srečanje v Južni Koreji, kamor se čez nekaj dni odpravlja tudi slovenska delegacija. S tabornikoma, ki se odpravljata na jamboree, se je pogovarjala Lucija Fatur.
V minulih dneh je bilo dogajanje, povezano s slovenskimi izseljenci, zelo živahno. Pod naslovom Dobrodošli doma je potekalo več dogodkov z osrednjo prireditvijo v soboto v Vipavi. Namen tega srečanja je priložnost, da zamejci v Sloveniji pokažejo svojo kulturno ustvarjalnost, ki jo gojijo v slovenskih skupnostih v zamejstvu. Prav tako pa gre tudi za druženje in za širjenje slovenske besede, je dogajanje sklenila urednica oddaje Slovencem po svetu Lili Brunec.
Čas dopustov je tudi čas potovanj – med priljubljenimi destinacijami Slovencev pa se vse pogosteje znajde tudi južna Italija. Tam leži Bari: prestolnica dežele na peti škornja, Apulije. Velja za kozmopolitsko in živahno mesto s pristaniško in ribiško tradicijo. Toda obiskovalci, ki hvalijo zlasti gostoljubnost in izvrstno kulinariko, pogosto ne vedo, da se ima Bari za svoj zgodovinski preboj zahvaliti enemu samemu človeku: svetemu Miklavžu. Zakaj, je v tem jadranskem mestu odkrival Janko Petrovec.
Z evri plačujemo že 25 let, vsak dan ga uporablja kar 341 milijonov ljudi v 20-ih od skupno 27-ih držav Evropske unije Je najmočnejši simbol evropskega povezovanja in druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu. Kmalu pa se bo klasičnemu evru, po zgledu ostalih centralnih bank po svetu, pridružil tudi digitalni evro. O podrobnostih njegove uporabe se je Urška Jereb pogovarjala z viceguvernerjem Banke Slovenije Markom Pahorjem. Najprej je razkril kdaj bomo začeli plačevati z digitalno evrsko valuto.
Poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko in Primorsko Sandi Curk je nagrado Državljan Evrope prejel za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse. 120 ukrajinskih otrok in zaposlenih iz ene izmed sirotišnic je ob pomoči vlade uspešno prepeljal iz vojnega območja na varno v Postojno. "Sandi Curk je človek z veliko začetnico, človekoljub, prostovoljec in humanitarec po duši," so zapisali v Evropskem parlamentu, ki nagrado podeljuje. To dokazuje že vse svoje življenje.
Začele so se počitnice - čas za morje, zabavo in ne nazadnje tudi za poletno delo. Večina mladih se za poletno delo odloči zaradi želje po izkušnjah in zaslužku. Študentsko delo pa velikokrat vodi tudi do prve redne zaposlitve, raziskava agencije Ninamedia namreč kaže, da se kar 62 % mladih po končanem izobraževanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so opravljali študentsko delo. Na vprašanja o tem, kdaj je pravi čas za iskanje počitniškega dela in kaj storiti ob kršitvah delodajalcev, sta Lani Furlan odgovarjali Carmen Zajc, vodja dela pri Študentskem servisu in Nika Prelič iz Zavoda študentska svetovalnica, kjer med drugim nudijo tudi brezplačno pravno svetovanje.
Drevi bo na Prvem živa premiera radijske igre z naslovom Pesem ptic v drevesnih krošnjah, avtorja Jake Smerkolja Simonetija. Gre za zgodbo o dveh različnih generacijah in usodah, ki se naključno srečata na strehi. Prvi, ki ga bo upodobil Urban Kuntarič, pride na streho, ker zaradi nesrečne ljubezni želi končati svoje življenje, druga v upodobitvi Marijane Brecelj pa zgolj zato, ker želi obesiti perilo. Srečanje skozi besedilo preraste v iskreno poslušanje drug drugega. Novinarka Darja Groznik se je pred radijsko premiero pogovarjala z režiserko Špelo Kravogel. foto: Adrian Pregelj
Da o platnenih supergah, ki jih nosi na vseh ekstremnih dirkah, sploh ne govorimo. Tina Žarki je na svoji spletni strani o sebi zapisala tole: »sem 47-letna mamica, športnica, trenerka športne rekreacije in funkcionalnih vadb 2. stopnje, športna maserka in predavateljica. Od nekdaj sem bila pozitivna strastna divjakinja, ki je iztopala iz povprečja. Vsake stvari sem se lotila podzavestno extremno. Obožujem naravo, gibanje, svež zrak in to ljubezen in pozitivo želim približati tudi ostalim«. Njena športna zgodba se je začela pred šele sedmimi leti.
Zlato jagodo, s katero Fakulteta za arhitekturo nagradi najbolj prodorno in domišljeno seminarsko predstavitev leta, je prejel projekt Pogled preko: Ljubljanske Križanke, ki razmišlja o tem, kako Križanke zaščititi pred "apetiti kapitalov". Neodvisna komisija je nagrajenca izbirala med 26 seminarskimi predstavitvami in se odločila za rešitev, ki poudarja pomen odprtosti ljubljanskih Križank in postavlja interes javnega pred komercialne interese. V studiu Prvega smo gostili Apolonijo Simon, ravnateljico Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter študenta arhitekture Domna Cirarja in Filipa Mikuža, ki sta z nagrajenim projektom povezana posredno in neposredno.
Prehod v brezogljično družbo zahteva sistemski pristop s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih. To na ravni ministrstev pomeni povezovanje že ob samem začetku priprave sprememb zakonodaje, na ravni celotne družbe pa sodelovanje vseh udeležencev določenih procesov. To poudarja Bart Stegeman iz organizacije EIT Climate-Kic, ki se ukvarja s prepoznavanjem sistemskih pomanjkljivosti in iskanja rešitev prav na osnovi sodelovanja.
Danes je svetovni dan begunca. Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce UNHCR je danes v svetu 108 milijonov nasilno razseljenih oseb, med katerimi jih je dve tretjini ostalo v domačih državah. Beguncev, ki so se zatekli v druge države, je dobrih 35 milijonov, k njim pa gre prišteti še 5,4 milijona prosilcev za azil in 5,2 milijona drugih ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Ob koncu leta 2022 so pri Združenih narodih izračunali, da dobra polovica (52 %) beguncev na svetu izvira iz samo treh držav: Sirije, Ukrajine in Afganistana (6,8 mio, 5, 7 mio in 5,7 mio). V nasprotju z razširjenim prepričanjem v številnih državah evropskega Sredozemlja pa se je večina beguncev zatekla drugam: kar tretjina svetovnih beguncev tako živi v samo petih državah, in to v Turčiji, Iranu, Kolumbiji, Nemčiji in Pakistanu. Med državami, kjer se je razširilo prepričanje, da je beguncev in ostalih tujcev bistveno več od dejanskega stanja, je tudi Italija.
Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je 30. maja na tradicionalnih Goriških večerih v Novi Gorici govoril tudi o celibatu. Med drugim je povedal: "Moje mnenje je, da bi bilo pošteno, da damo celibat na izbiro. To je možno, ker je to cerkvena zapoved. To ni božja zapoved. O tem se tudi razpravlja - da je duhovnik lahko tudi poročen." Preverili smo, kakšno je mnenje poslušalcev o 'celibatu po izbiri'.
Dopoldne smo v oddaji Med štirimi stenami razkrili zgodbe mam, ki so v 70tih, 80-tih in celo leta 1990 po porodu v porodnišnici ostale brez dojenčkov. Povedali so jim, da so umrli, njihovega trupla pa jim niso pokazali, niti tega ne vejo, kje so pokopani. Simona Š. Kalanj se že dve leti ukvarja s pomočjo mamam, ki po 30tih ali 40tih letih iščejo sledi za svojimi otroki v uradni dokumentaciji. Prisluhnimo odlomku iz pogovora v oddaji Med štirimi stenami, ki ga je pripravila Cirila Štuber.
Da je Simona Š. Kalanj lahko prišla s svojimi zgodbami o ukradenih novorojenčkih v slovenskih porodnišnicah v parlament, je delno tudi zasluga mag. Tatjane Bobnar, ki je bila takrat, ko ji je predstavila zbrano dokumentacijo, še ministrica za notranje zadeve. Po objavi njene zgodbe v oddaji Med štirimi stenami ji je Marko Rozman zastavil še nekaj vprašanj.
Bliža se konec šolskega leta in številni starši ter učenci v teh dneh razmišljajo, kakšno darilo podeliti učiteljem. Zakonodaja določa, da lahko učitelji sprejmejo darila, če ta niso vrednejša od stotih evrov. Kdaj je treba prijaviti darilo in katerega darila ne smejo sprejeti nikoli, pojasnjuje ravnateljica Osnovne šole Dolenjske Toplice Andreja Koščak, ki poudarja, da darila v današnjem času niso bogata.
Spominjamo se zgodovinskega mejnika, prvega poleta ženske v vesolje. To se je zgodilo na današnji dan pred 60-imi leti, ko je takrat 26-letna Valentina Tereškova s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu z vesoljskim plovilom Vostok 6 poletela v vesolje.
Starejši so pogosto tarča zlorab in nasilja, ker so po eni strani zelo zaupljivi do drugih ljudi, obenem pa jih družina in družba potiskata na rob. Žrtve niso samo v domačem okolju, ampak tudi na ravni sistema: ne znajdejo se v digitalnem svetu, nimajo dostopa do zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe. 15. junij je svetovni dan nasilja nad starejšimi, zato je naša sogovornica Darinka Rozman iz Društva SOS telefon za ženske in otrok žrtve nasilja. Njihova številka za pogovor in pomoč je 080-11-55.
Šola se počasi končuje, počitnice in dopust so pred vrati. Lani je Hrvaško obiskalo okoli 1,5 milijona slovenskih turistov, nekateri so verjetno prišli večkrat, trend naraščanja pa se napoveduje tudi za prihajajoče poletje. Ob tem so se na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu odločili, da bodo na svoji spletni strani v prihodnjih dneh objavili osnovne konzularne informacije in priporočila, za katere, na podlagi izkušenj, ocenjujejo, da bodo koristne za obiskovalce Hrvaške v času poletne sezone.
Junij ni samo mesec, ko se začne poletje, ampak je tudi mesec, ko študentje občutijo največ stresa. Začelo se je namreč poletno izpitno obdobje. Študentje in dijaki so po raziskavah Inštituta za razvoj človeških virov druga najbolj podvržena skupina stresu in izgorelosti. Kakšni so simptomi izgorelosti in kateri načini so najboljši za spoprijemanje s stresom? Po odgovore se je Lana Furlan odpravila h klinični psihologinji Barbari Horvat Rauter, ki deluje tudi v psihosocialni svetovalnici, in k Andreji Pšeničny, psihologinji in psihoterapevtki, ki je specializirana za reševanje težav z izgorelostjo.
V poletnih mesecih, ko so krvodajalci na počitnicah, pride do največjega pomanjkanja krvi, toda bolniki ne odhajajo na počitnice, ti ostajajo v bolnišnicah in morajo nadaljevati s svojim zdravljenjem, ob svetovnem dnevu krvodajalcev pravi Polonca Mali, dr. med. spec. transf. med., iz oddelka za preskrbo s krvjo, iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino.
Neveljaven email naslov