Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V Mariboru juniorska računalniška olimipijada

27.08.2019

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru gosti v teh dneh Evropsko juniorsko računalniško olimpijado. Udeležuje se je 120 tekmovalcev iz 24-ih držav, 60 mentorjev, poleg njih pa še opazovalci in člani mednarodnega in organizacijskega strokovnega odbora. Računalništvo je prihodnost, zato pa je treba dobro obvladati matematiko, programiranje in tudi logično razmišljanje. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik.

Na Evropski juniorski računalniški olimpijadi v Mariboru 120 tekmovalcev iz 24 držav

Slovenija na računalniških olimpijadah sodeluje že od samega začetka, države udeleženke pa se pri organizaciji menjajo tako, da pride vsaka enkrat na vrsto. Tekmovanje je individualno in poteka dva tekmovalna dneva, tekom katerih tekmovalci rešujejo različne probleme s področja programiranja. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik. Več let že v znanstvenem odboru olimpijade, kjer sodelujejo osnovnošolci do 15 leta starosti, sodeluje Pavel Mavrin iz Sankt Petersburga. Udeleženci so morali na olimpijadi v Mariboru rešiti tri zapletene probleme: 

Prvi problem je matematični problem, sestaviti je treba matematično sestavljanko in nato uporabiti programsko orodje, ki rešuje ta problem. Naslednji problem je iz področja podatkovnh baz, treba je v najkrajšem času napisati ukaze za dostop do določenih podatkov. Tretji problem pa je optimizacijski problem, tekmovalci skušajo poiskati najboljšo in najhitrejšo pot do rešitve.

Kakšno znanje morajo imeti mladi, da rešujejo tako zapletene probleme:

Seveda moraš biti dober v matematiki, prebrati moraš znati uvodno obrazložitev, preučiti, kako bi rešil problem, in seveda moraš imeti znanje programiranja.

Za računalniško programiranje se sicer zanima vse več deklet. Karol Macak s Slovaške je na olimpijado pospremil svojo hčerko.

Slišal sem, da tudi dekleta zelo zanima računalniško programiranje. Vesel sem, ko slišim, da tudi njihovo število na tovrstnih tekmovanjih narašča. V prihodnosti bo zelo pomembno za te otroke, da se učijo računalništva. Tako bodo imeli v življenju več priložnosti.

Po končanem tekmovanju smo udeležence povprašali, kakšno je bilo tekmovanje. Tekmovalka Simona Kaščejeva iz Latvije:

Bilo je stresno, pa tudi zelo zabavno, saj so bili problemi zelo zanimivi. Pripravljali smo se tudi doma, na računalniškem kampu, približno en teden. Rada imam računalništvo, saj lahko izdelaš nekaj, kar želiš, poleg tega ima svoja pravila. In prav to mi je všeč.

Kakšen je bil razvoj informatike in računalništva v preteklih desetletjih? Vodja olimpijade Krasimir Manev iz Bolgarije:

Razvoj je res izjemen. Začel sem učiti računalništvo in informatiko v preteklem stoletju in vse je bilo čisto drugače. Danes imajo mladi ljudje vsak dan možnost dela na računalniku. Mladi so zelo napredovali in so dobri pri reševanju zapletenih nalog.

Kakšna je situacija na področju računalništva v Bolgariji?

V Bolgariji imamo ogromno softwear podjetij in kot profesorja informatike me vsak dan prosijo za več in več programerjev. Na žalost srednje šole ne dajo dovolj programerjev, ne le v Bolgarji, v marsikateri državi je tako. Upam, da bo takšna olimpijada vzpodbudila mlade in tudi njihove učitelje ter ravnatelje šol, da več pozornosti namenijo računalništvu in programiranju.

Na Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije se že vrsto let trudijo, da bi ta del računalništva – programiranje in uporabo programskih jezikov za reševanje problemov s področij programiranja – ponovno dobil večjo veljavo in pravo mesto tudi v našem šolskem kurikulumu. Hitremu razvoju računalništva slovenski šolski sistem namreč ne sledi, menijo v tej organizaciji, in če sprememb šolskega kurikuluma ne bo, bo Slovenija zaostala v razvoju.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

V Mariboru juniorska računalniška olimipijada

27.08.2019

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru gosti v teh dneh Evropsko juniorsko računalniško olimpijado. Udeležuje se je 120 tekmovalcev iz 24-ih držav, 60 mentorjev, poleg njih pa še opazovalci in člani mednarodnega in organizacijskega strokovnega odbora. Računalništvo je prihodnost, zato pa je treba dobro obvladati matematiko, programiranje in tudi logično razmišljanje. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik.

Na Evropski juniorski računalniški olimpijadi v Mariboru 120 tekmovalcev iz 24 držav

Slovenija na računalniških olimpijadah sodeluje že od samega začetka, države udeleženke pa se pri organizaciji menjajo tako, da pride vsaka enkrat na vrsto. Tekmovanje je individualno in poteka dva tekmovalna dneva, tekom katerih tekmovalci rešujejo različne probleme s področja programiranja. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik. Več let že v znanstvenem odboru olimpijade, kjer sodelujejo osnovnošolci do 15 leta starosti, sodeluje Pavel Mavrin iz Sankt Petersburga. Udeleženci so morali na olimpijadi v Mariboru rešiti tri zapletene probleme: 

Prvi problem je matematični problem, sestaviti je treba matematično sestavljanko in nato uporabiti programsko orodje, ki rešuje ta problem. Naslednji problem je iz področja podatkovnh baz, treba je v najkrajšem času napisati ukaze za dostop do določenih podatkov. Tretji problem pa je optimizacijski problem, tekmovalci skušajo poiskati najboljšo in najhitrejšo pot do rešitve.

Kakšno znanje morajo imeti mladi, da rešujejo tako zapletene probleme:

Seveda moraš biti dober v matematiki, prebrati moraš znati uvodno obrazložitev, preučiti, kako bi rešil problem, in seveda moraš imeti znanje programiranja.

Za računalniško programiranje se sicer zanima vse več deklet. Karol Macak s Slovaške je na olimpijado pospremil svojo hčerko.

Slišal sem, da tudi dekleta zelo zanima računalniško programiranje. Vesel sem, ko slišim, da tudi njihovo število na tovrstnih tekmovanjih narašča. V prihodnosti bo zelo pomembno za te otroke, da se učijo računalništva. Tako bodo imeli v življenju več priložnosti.

Po končanem tekmovanju smo udeležence povprašali, kakšno je bilo tekmovanje. Tekmovalka Simona Kaščejeva iz Latvije:

Bilo je stresno, pa tudi zelo zabavno, saj so bili problemi zelo zanimivi. Pripravljali smo se tudi doma, na računalniškem kampu, približno en teden. Rada imam računalništvo, saj lahko izdelaš nekaj, kar želiš, poleg tega ima svoja pravila. In prav to mi je všeč.

Kakšen je bil razvoj informatike in računalništva v preteklih desetletjih? Vodja olimpijade Krasimir Manev iz Bolgarije:

Razvoj je res izjemen. Začel sem učiti računalništvo in informatiko v preteklem stoletju in vse je bilo čisto drugače. Danes imajo mladi ljudje vsak dan možnost dela na računalniku. Mladi so zelo napredovali in so dobri pri reševanju zapletenih nalog.

Kakšna je situacija na področju računalništva v Bolgariji?

V Bolgariji imamo ogromno softwear podjetij in kot profesorja informatike me vsak dan prosijo za več in več programerjev. Na žalost srednje šole ne dajo dovolj programerjev, ne le v Bolgarji, v marsikateri državi je tako. Upam, da bo takšna olimpijada vzpodbudila mlade in tudi njihove učitelje ter ravnatelje šol, da več pozornosti namenijo računalništvu in programiranju.

Na Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije se že vrsto let trudijo, da bi ta del računalništva – programiranje in uporabo programskih jezikov za reševanje problemov s področij programiranja – ponovno dobil večjo veljavo in pravo mesto tudi v našem šolskem kurikulumu. Hitremu razvoju računalništva slovenski šolski sistem namreč ne sledi, menijo v tej organizaciji, in če sprememb šolskega kurikuluma ne bo, bo Slovenija zaostala v razvoju.


26.04.2023

Po 30 letih nov pravilnik o poklicnih boleznih

1. maja se začne uveljavljati pravilnik o poklicnih boleznih. Odslej bodo delojemalci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Pravilnik določa postopek ugotavljanja poklicne bolezni, priložen je tudi obsežnejši seznam teh bolezni. Poklicno bolezen bo ugotavljala komisija kliničnega inštituta za medicino dela. Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm je ena od redkih posameznikov, ki je omogočila, da je Slovenija po 30 letih neurejenosti na tem področju končno dobila sodoben pravilnik. Gosti jo Urška Valjavec.


28.04.2023

Dan v starem veku - tematski park Roma World

Predstavljajte si dan v starem veku – pred več kot dvema tisočletjema, še preden je Rim postal mogočno mesto templjev in palač. Novi tematski park Roma World v Castel Romanu blizu Večnega mesta obiskovalcem ponuja točno to: da se za nekaj ur prelevijo v legionarje, gladiatorje, matrone in tabernáre. No, ali pa si jih vsaj ogledajo, in se ob zabavi še česa naučijo. Tako je storil tudi Janko Petrovec.


27.04.2023

Vojaške družine

Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta, ki so ga izvedli raziskovalci Fakultete za družbene vede in Mirovnega inštituta. V posebni oddaji ob 17.00 na Prvem programu smo ponovili pogovor, ki ga je za Intelekto o vojaških družinah pripravila Urška Henigman.


27.04.2023

»Meja naj bo le še zgodovinski spomin, čas je za ustvarjanje novih zgodb,« se strinjajo v obmejnih tranzitnih občinah

V poletni sezoni se skozi Ilirsko Bistrico, Kočevsko, Belo Krajino in druge pokrajine ob naši južni meji valijo trume turistov. Žal so to pogosto le tranzitni gosti na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba in drugih poletnih turističnih destinacij. Kako mimovozeče turiste vsaj kak dan zadržati tudi pri njih, so se pretekli teden spraševali turistični ponudniki v Ilirski Bistrici na prvi Poslovni borzi lokalnih ponudnikov iz čezmejnega območja od Ilirske Bistrice do Reke. Zamisel zanjo sta dala Turistično informacijski center Ilirska Bistrica in Društvo turističnih novinarjev Slovenije.


26.04.2023

Pes vodnik slepemu pomaga v svet samostojnosti, svobode in neodvisnosti

Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.


24.04.2023

Laura Mohorko Kumer: Kot učitelj moraš stopiti v čevlje učenca

Jutri se začne glasovanje za »Najučiteljico« oz. »Najučitelja leta«. Pod okriljem Partnerstva za spremembe, AmCham Slovenija in časnika Delo je komisija, sestavljena iz predstavnikov gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, izbrala pet letošnjih super finalistov - učiteljev, ki delajo dobro, drugače in ki svoje delo opravljajo s srcem ter ga čutijo kot poslanstvo. Med izbranci je tudi mlada učiteljica Laura Mohorko Kumer iz Osnovne šole Cirkulane-Zavrč sredi Haloz. Zmagovalca bodo razglasili 17. maja. Poleg naziva najučitelj oziroma najučiteljica bo prejel udeležbo na mednarodni izmenjavi ali na poslovno-razvojni delegaciji v ZDA ter uvrstitev na svetovni izbor Global Teacher Prize v prihodnjem letu.


22.04.2023

Andrej Pečjak: Kitajci že proizvajajo električne avtomobile za 15 tisoč evrov

Energetska transformacija je lahko priložnost za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in čistejše okolje. Če pri tem zamudimo, pa imamo problem. Tako pravi pionir električnih vozil pri nas Andrej Pečjak. Po njegovem je sicer vladni načrt 200 tisoč električnih vozil do leta 2030 uresničljiv, a se bo morala država podvizati z ukrepi.


21.04.2023

Festival duševnega zdravja – prvič v Sloveniji

18. maja 2023 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič pri nas Festival duševnega zdravja, namenjen prav vsem generacijam. Stojnice, predavanja in delavnice bodo ponujale najrazličnejše vsebine s področja duševnega zdravja za prav vse starosti. Gosta: Rade Pribakovič Brinovec, namestnik strokovnega direktorja NIJZ in Jelka Novak Katona, vodja komuniciranja programa MIRA


21.04.2023

Z ženo se smejiva, ker slikam sredi kuhinje

Pogovor z mojstrom barve Žigo Korentom


20.04.2023

Polfinalni izbor slovenskega šansona bosta gostila Krško in Murska Sobota

Po desetletju premora se na Prvi program Radia Slovenija vrača Festival slovenskega šansona, opoldne so ga predstavili v Kulturnem domu Krško. Tam bo potekal tudi prvi predizbor, in sicer 6. maja, še eden nato 14. maja v Murski Soboti. Zaključna prireditev nas čaka jeseni, oktobra v Rogaški Slatini.


20.04.2023

Z domačega zornega kota smo boljši kandidat od Belorusije, a svet skozi oči držav v OZN je videti drugače

Vsak glas šteje, fige bomo držali do konca, pravi dolgoletni diplomat Roman Kirn, ki je pred leti vodil uspešno slovensko kampanjo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu. Tokrat se Slovenija za ta položaj poteguje tretjič; nazadnje jo je leta 2011 porazil Azerbajdžan. Kaj se lahko naučimo iz takratnih napak? Zdi se, da je slovenska diplomacija aktivna; v minulih tednih se je osredotočila na Afriko. Ob konferenci Dan Afrike na Brdu pri Kranju, je Romana Kirna pred mikrofon povabila Jolanda Lebar.


19.04.2023

Šolski prostor ni vključujoč za vse LGBTIQ+ osebe enako

V medijih je pred dnevi zaokrožila novica o bodoči učiteljici, ki je na eni od mariborskih osnovnih šol opravljala obvezno prakso. Ker gre za transspolno osebo, so po spletu začele krožiti zmerljivke, predvsem pa neodobravanje, češ da otrok ne more učiti moški z brado, ličili in čevlji s peto. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kako vključujoč je šolski sistem – tudi do učencev in učenk, ki so del LGBTIQ+ skupnosti.


18.04.2023

Razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost kot stična točka javne raziskovalne sfere in gospodarstva

Javna agencija za raziskovalno dejavnost je predstavila ukrepe, ki jih izvaja v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za nacionalni program reform in naložb, s katerimi želi država ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije ter nasloviti izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod. Agencija je tako objavila javni razpis za sofinanciranje dolgoročnejših raziskovalno-inovacijskih programov in javni poziv za sofinanciranje projektov in programov s področja mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev ter raziskovalnih organizacij. So se pa na razpis kritično odzvale nekatere organizacije, ki opozarjajo, da izključuje zasebne raziskovalne organizacije, s čimer agencija domnevno krši zakonodajo.


18.04.2023

Ko pridejo nosila srečno iz jame, je izredno čustveno

Mediji smo pozorno spremljali 33urno reševalno akcijo ponesrečene jamarke iz 100 metrov globoke še neraziskane Vranjedolske jame pri Dolenji vasi pri Cerknici. 33letna domačinka Ana je v Kliničnem centru v Ljubljani – kakšno je njeno zdravstveno stanje, ne vemo, upamo pa, da bo okrevala. V akciji je sodelovalo 150 ljudi, med njimi je bilo 65 jamarskih reševalcev in med temi tudi fotografinja in jamarska reševalka Mateja Mazgan Senegačnik.


18.04.2023

Ob sedanjem stilu življenja bi potrebovali skoraj tri Zemlje in pol

Danes je slovenski dan okoljskega dolga. To po izračunih organizacije Global Footprint Network pomeni, da bi človeštvo, če bi vsi živeli tako kot v Sloveniji, od začetka leta do danes že porabilo vse naravne vire, kolikor jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Ali povedano drugače, ob našem stilu življenja bi za dolgoročno vzdržnost potrebovali skoraj tri Zemlje in pol. O tem, zakaj naš način življenja ni dolgoročno vzdržen in kaj moramo spremeniti, smo se pogovarjali z Boštjanom Remicem iz Focusa - društva za sonaraven razvoj.


17.04.2023

Noč ima svojo moč v znamenju travniških rastlin

Glavno vlogo projekta Noč ima svojo moč 2023 letos prevzemajo travniške rastline. Sodelujoči so vabljeni k raziskovanju in sestavljanju zemljevida Slovenije s 14 različnimi travniškimi rastlinami, ki bodo hkrati služile tudi kot indikator tal, na katerih rastejo. To je pomemben korak k ozaveščanju o pomembnosti tega naravnega vira ter k opolnomočenju za kritično razmišljanje in znanstveno mišljenje. Projekt, ki je zasnovan na tesnem sodelovanju različnih ustanov, organizacij in posameznikov, je predstavil direktor Ustanove Hiša eksperimentov Miha Kos.


17.04.2023

"Žene me nenehno raziskovanje, zato album Fusion Reactor združuje mnoge zvrsti." prvenec opisuje glasbenik Žigan Krajnčan

Žigan Krajnčan se je v preteklih letih posvečal predvsem plesu in koreografiji, leta 2020 pa je v predstavi Fusion with Myself združil gib z glasbo. Fuzija teh dveh umetniških smeri ga od takrat vodi v nova raziskovanja. V začetku meseca aprila je tako izdal svoj glasbeni prvenec z naslovom Fusion Reactor. Alum bo 19. aprila 2023 predstavil v Cukrarni v Ljubljani.


17.04.2023

Dan slovenskih paraplegikov in tetraplegikov

Zveza paraplegikov Slovenije je danes ob svoji 54. obletnici ustanovitve pripravila slavnostno skupščino v Domu paraplegikov v Pacugu in tako zaznamovala dan slovenskih paraplegikov in tetraplegikov, ki je bil včeraj. Slavnostni skupščini sledi strokovni program »Izzivi paraplegije«, predstavljajo pa tudi nacionalno kampanjo Vključen svet o pomenu zaposlovanja invalidov. Petra Medved je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica.


14.04.2023

Za(čutimo) dobro – dan za spremembe 2023

Slovenska filantropija od leta 2010 pripravlja Dan za spremembe z namenom povabiti ljudi k sooblikovanju boljše družbe, jih spodbuditi, da se v svojem okolju povežejo in prek različnih akcij rešujejo aktualne probleme in izboljšujejo kakovost bivanja. S sloganom Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi TI! nagovarjajo prebivalce Slovenije, da vsaj za en dan postanejo prostovoljci in prostovoljke. Letošnji dan za spremembe poteka 15. aprila hkrati s svetovnim dnevom mladih prostovoljcev, različne akcije - od medgeneracijskega povezovanja do čiščenja okolja - se bodo vrstile skozi ves april. Po dveh letih zatišja bo to ena izmed večjih akcij do zdaj, je Lani Furlan povedala Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstva na Slovenski filantropiji.


13.04.2023

Migranti v Italijo ne prihajajo več z vojnih območij, ampak predvsem zaradi ekonomskih razlogov

Od začetka letošnjega leta se je v Italiji izkrcalo več kot 32.300 migrantov, kar je skoraj štirikrat toliko kot lani v tem času. Zato je italijanska vlada razglasila izredne razmere, ki so sicer zlasti pravna podlaga pri aktivaciji civilne zaščite, pri dodelitvi izrednih sredstev v višini 5 milijonov evrov za širjenje namestitvenih struktur in za nekaj drugih mehanizmov za obvladovanje razmer na jugu države. Povečalo se je tudi število migrantov, ki v Italijo pridejo po balkanski poti, torej čez mejo s Slovenijo. Foto: BoBo


Stran 37 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov