Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se pouk v Sloveniji prične prezgodaj?
Se pouk v Sloveniji začne prezgodaj?
Prva šolska ura se v Sloveniji začne med 7.30 in 8.30. Nekateri strokovnjaki pravijo, da bi bilo smiselno pouka začeti pozneje, saj so vzorci spanja pri mladih drugačni kot pri odraslih. Da imajo mladostniki res več težav z zgodnjim vstajanjem, je razlog lahko tudi biološki: v tem starostnem obdobju se premakne faza biološke ure – to pomeni, da zvečer težje zaspijo.
Njihovo izločanje hormona melatonina se zamakne: »Zbujanje najstnika ob 7. uri je podobno zbujanju odraslega ob 4. ali 5. uri zjutraj,« pojasni predstojnica otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje dr. Barbara Gnidovec Stražišar in doda: »Mladostniki bi imeli bistveno manj težav, če bi jim bilo omogočeno, da spijo od 22.30 do 8 h ali 8.30.«
Da je zgodnja ura, konkretneje, ob 7.30 za učence OŠ Dramlje zaradi urnika avtobusnega prevoza primernejša, pove ravnateljica Mirjana Aužner. Podobno potrdi tudi ravnatelj Roman Vogrinc za Gimnazijo Ledina in doda, da marsikomu zgodnejša ura ustreza zaradi številnih obšolskih dejavnosti: »Smo družba, preobremenjena z dodatnimi dejavnostmi.« Primer tega opiše tudi ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca Jesenice Robert Kerštajn: »Ob 13.30, ko je konec 6. šolske ure, marsikdo hiti dalje v glasbeno šolo ali pa na športne dejavnosti.«
Najbolj očitna posledica prezgodnjega vstajanja je seveda nezadostna količina spanja. Ljudje delajo napako, da skušajo to nadoknaditi s popoldanskim spancem ali daljšim spanjem konec tedna. Dr. Barbara Gnidovec Stražišar o tem: »Popoldanski spanec dodatno oteži večerno uspavanje. Vedeti moramo, da je drugi proces, ki narekuje, kdaj gremo zvečer spat, spalni pritisk. Ta narašča z naraščajočim stanjem budnosti. Če gremo sredi dneva spat, potem sprostimo del pritiska, kar pomeni, da zvečer spanje nastopi še ob poznejši uri.«
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Se pouk v Sloveniji prične prezgodaj?
Se pouk v Sloveniji začne prezgodaj?
Prva šolska ura se v Sloveniji začne med 7.30 in 8.30. Nekateri strokovnjaki pravijo, da bi bilo smiselno pouka začeti pozneje, saj so vzorci spanja pri mladih drugačni kot pri odraslih. Da imajo mladostniki res več težav z zgodnjim vstajanjem, je razlog lahko tudi biološki: v tem starostnem obdobju se premakne faza biološke ure – to pomeni, da zvečer težje zaspijo.
Njihovo izločanje hormona melatonina se zamakne: »Zbujanje najstnika ob 7. uri je podobno zbujanju odraslega ob 4. ali 5. uri zjutraj,« pojasni predstojnica otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje dr. Barbara Gnidovec Stražišar in doda: »Mladostniki bi imeli bistveno manj težav, če bi jim bilo omogočeno, da spijo od 22.30 do 8 h ali 8.30.«
Da je zgodnja ura, konkretneje, ob 7.30 za učence OŠ Dramlje zaradi urnika avtobusnega prevoza primernejša, pove ravnateljica Mirjana Aužner. Podobno potrdi tudi ravnatelj Roman Vogrinc za Gimnazijo Ledina in doda, da marsikomu zgodnejša ura ustreza zaradi številnih obšolskih dejavnosti: »Smo družba, preobremenjena z dodatnimi dejavnostmi.« Primer tega opiše tudi ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca Jesenice Robert Kerštajn: »Ob 13.30, ko je konec 6. šolske ure, marsikdo hiti dalje v glasbeno šolo ali pa na športne dejavnosti.«
Najbolj očitna posledica prezgodnjega vstajanja je seveda nezadostna količina spanja. Ljudje delajo napako, da skušajo to nadoknaditi s popoldanskim spancem ali daljšim spanjem konec tedna. Dr. Barbara Gnidovec Stražišar o tem: »Popoldanski spanec dodatno oteži večerno uspavanje. Vedeti moramo, da je drugi proces, ki narekuje, kdaj gremo zvečer spat, spalni pritisk. Ta narašča z naraščajočim stanjem budnosti. Če gremo sredi dneva spat, potem sprostimo del pritiska, kar pomeni, da zvečer spanje nastopi še ob poznejši uri.«
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov