Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Obiskal jo je Jure Čepin.
Ogled ameriške vojaške ladje USS Porter v koprskem pristanišču
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Novinarje je na krovu ladje pričakal kapitan Craig Trent, ki je takoj postregel s kopico podatkov.
“Dobrodošli na krovu USS Porterja, 28. ladji svojega razreda. Star je 20 let, skupaj s tremi drugimi rušilci pa je zasidran v španskem pristanišču Rota. Njegova primarna naloga je nudenje podpore šesti floti, ki skrbi za protiraketno zaščito Evrope in Izraela.”
Porter je leta 2003 sodeloval v operaciji Iraška svoboda, v kateri je posadka bombardirala Irak. Štiri leta pozneje je ob somalijski obali pomagal tankerju, ki so ga napadli tamkajšnji pirati. Predlani je sodeloval tudi pri bombardiranju Sirije, in sicer po napadu s kemičnim orožjem. Kapitan Trent je službo na Porterju nastopil takoj po bombardiranju, kot je pojasnil, ladja v bojnih operacijah ni bila poškodovana, je pa leta 2012 trčila v tanker, kar je povzročilo precejšnjo škodo. Skozi leta so ladjo večkrat tudi nadgradili z zmogljivimi protiraketnimi sistemi.
“Ladja premore 13-centimetrsko strelno orožje z dosegom več kot 20 kilometrov, z njim streljamo druge ladje oziroma tarče na površju ali pa sestrelimo kakšno stvar z neba, denimo letalo, ki bi se ladji preveč približalo.”
Ko ladja ni na misiji, posadka izvaja številne vojaške vaje, povezuje in usklajujejo se s članicami zveze NATO in zavezniškimi državami. V matično pristanišče se vrne vsake 4 mesece, ko ladjo tudi pregledajo in popravijo, še doda kapitan Trent. Ladijska posadka šteje skoraj 300 članov, ki so v času zasidranja v Kopru izmenično zapuščali ladjo in si ogledali nekatere znamenitosti, kot sta blejsko jezero in postojnska jama. Martina Daley, ena od 70ih žensk na krovu, na ladji opravlja različna dela – skrbi za ladijsko trgovino, polni avtomate s prigrizki, dela pa tudi v ladijskem frizerskem salonu in pralnici.
“Za vojaški poklic sem se odločila, ker imam zares rada svojo družino. Že moji predniki so služili vojsko in tudi svojim potomcem, nečakinjam ter nečakom želim nuditi vse najboljše. Delo na ladji mi zagotavlja redno plačo in odpira številna vrata, tako bom lažje poskrbela za svojo družino.”
Posadko je na krovu obiskala tudi nova ameriška veleposlanica Lynda Blanchard, ki si je za svoj prvi javni nastop izbrala prav ameriško vojaško ladjo. Njen nagovor za improviziranim govorniškim odrom je bil poln simbolike in pohval na račun zglednega sodelovanja med obema državama.
“Gostiti ameriški rušilec v koprskem pristanišču je močan simbol trajnega bilateralnega obrambnega razmerja med Slovenijo in Združenimi državami ter skupnega doprinosa k regionalni in globalni varnosti članic zveze Nato.”
Tudi državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc je poudarila, da Slovenija in Združene države že več kot četrt stoletja vzdržujeta in razvijata partnerstvo na politični in obrambni ravni, kar je za Slovenijo strateškega pomena.
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Obiskal jo je Jure Čepin.
Ogled ameriške vojaške ladje USS Porter v koprskem pristanišču
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Novinarje je na krovu ladje pričakal kapitan Craig Trent, ki je takoj postregel s kopico podatkov.
“Dobrodošli na krovu USS Porterja, 28. ladji svojega razreda. Star je 20 let, skupaj s tremi drugimi rušilci pa je zasidran v španskem pristanišču Rota. Njegova primarna naloga je nudenje podpore šesti floti, ki skrbi za protiraketno zaščito Evrope in Izraela.”
Porter je leta 2003 sodeloval v operaciji Iraška svoboda, v kateri je posadka bombardirala Irak. Štiri leta pozneje je ob somalijski obali pomagal tankerju, ki so ga napadli tamkajšnji pirati. Predlani je sodeloval tudi pri bombardiranju Sirije, in sicer po napadu s kemičnim orožjem. Kapitan Trent je službo na Porterju nastopil takoj po bombardiranju, kot je pojasnil, ladja v bojnih operacijah ni bila poškodovana, je pa leta 2012 trčila v tanker, kar je povzročilo precejšnjo škodo. Skozi leta so ladjo večkrat tudi nadgradili z zmogljivimi protiraketnimi sistemi.
“Ladja premore 13-centimetrsko strelno orožje z dosegom več kot 20 kilometrov, z njim streljamo druge ladje oziroma tarče na površju ali pa sestrelimo kakšno stvar z neba, denimo letalo, ki bi se ladji preveč približalo.”
Ko ladja ni na misiji, posadka izvaja številne vojaške vaje, povezuje in usklajujejo se s članicami zveze NATO in zavezniškimi državami. V matično pristanišče se vrne vsake 4 mesece, ko ladjo tudi pregledajo in popravijo, še doda kapitan Trent. Ladijska posadka šteje skoraj 300 članov, ki so v času zasidranja v Kopru izmenično zapuščali ladjo in si ogledali nekatere znamenitosti, kot sta blejsko jezero in postojnska jama. Martina Daley, ena od 70ih žensk na krovu, na ladji opravlja različna dela – skrbi za ladijsko trgovino, polni avtomate s prigrizki, dela pa tudi v ladijskem frizerskem salonu in pralnici.
“Za vojaški poklic sem se odločila, ker imam zares rada svojo družino. Že moji predniki so služili vojsko in tudi svojim potomcem, nečakinjam ter nečakom želim nuditi vse najboljše. Delo na ladji mi zagotavlja redno plačo in odpira številna vrata, tako bom lažje poskrbela za svojo družino.”
Posadko je na krovu obiskala tudi nova ameriška veleposlanica Lynda Blanchard, ki si je za svoj prvi javni nastop izbrala prav ameriško vojaško ladjo. Njen nagovor za improviziranim govorniškim odrom je bil poln simbolike in pohval na račun zglednega sodelovanja med obema državama.
“Gostiti ameriški rušilec v koprskem pristanišču je močan simbol trajnega bilateralnega obrambnega razmerja med Slovenijo in Združenimi državami ter skupnega doprinosa k regionalni in globalni varnosti članic zveze Nato.”
Tudi državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc je poudarila, da Slovenija in Združene države že več kot četrt stoletja vzdržujeta in razvijata partnerstvo na politični in obrambni ravni, kar je za Slovenijo strateškega pomena.
Po 5 letih smo prejeli nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti. Mednarodna raziskava PIRLS 2021 je pokazala, da Slovenija skupaj z Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Albanijo, Srbijo, Francijo Novo Zelandijo in Malto, sodi v skupino držav, katerih rezultati segajo malo nad določeno srednjo vrednost bralne pismenosti pri 500 točkah. Najvišje je ponovno uvrščen Singapur s 587 točkami, Slovenija jih je dosegla 520 – to pa je kar 23 točk manj kot leta 2016. Bralna pismenost slovenskih učencev se je torej v obdobju, ki ga je zaznamoval covid in zaprtje šol, močno poslabšala.
Na veliko kadrovsko stisko gospodarstvo in tudi izvajalci v javnem sektorju opozarjajo že mesece. “Smo v obdobju, ko se je začela upokojevati najštevilčnejša generacija medicinskih sester,” je slišati iz zdravstva. Kakšne so rešitve? Ena možnost je prihod tuje delovne sile. Drugo rešitev pa lahko ponudijo delodajalci - v konkurenčnih plačah ter ustreznem delovnemu okolju.
Alex Sipiagin velja za enega najboljših trobentačev, v svoji dolgoletni karieri je sodeloval s številnimi jazzovskimi glasbeniki kot so Michael Brecker, Dave Holland, Chris Potter in Randy Brecker. Izdal je več kot 20 samostojnih albumov, zadnjega februarja 2023 z naslovom Mel's Vision, in sodeloval pri številnih snemanjih ter zasedbah, s katerimi je bil tudi prejemnik mnogih nagrad, med drugimi nagrad grammy. Konec leta 2021 je Alex Sipiagin z Big Bandom RTV Slovenija v studiu 26 posnel osem skladb, ki so maja 2023 izšle tudi na albumu z naslovom New York Suite. Aranžmaje je ob tej priložnosti napisal Lojze Krajnčan, ki je tudi vodil orkester.
Za nami sta oba predizbora Festivala slovenskega šansona 2023. V Domu kulture v Krškem 6. maja in v Gledališču Park Murska Sobota 14. maja se je zvrstilo dvajset nastopajočih zasedb, med katerimi je strokovna žirija v sestavi Vlado Žabot, Barbara Šinigoj, Jadranka Juras, Gregor Stermecki in Miha Zor izbrala deset finalistov, ki potujejo v jesenski zaključni del festivala. Urednika festivala Teja Klobčar in Andrej Prezelj sta v zakulisju zbrala vtise in mnenja o festivalu ter ujela festivalski utrip, ki nam ga podajajo vsi nastopajoči ter člani strokovne žirije.
Akademik Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karola Jakubowicza, ki jo odbor nagradnega sklada podeljuje znanstvenikom za pomembne prispevke k raziskovanju demokracije, človekovih pravic in medijev. Prof. dr. Splichal v pogovoru pripoveduje o nagradi, knjigi, zaradi katere je bil izbran za priznanje, in o Karolu Jakubowiczu. Avtor fotografije: BoBo
Kljub temu da je rdeča nit programa iz Murske Sobote zaradi večerne druge polfinalne prireditve Festivala slovenskega šansona 2023 glasbeno obarvana, je Murska Sobota in njena širša okolica tudi prostor, ki omogoča druge načine umetniškega izražanja. Pred mikrofon smo zato povabili akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Sandija Červeka, ki je predstavil svoj opus in pogled na ustvarjanje na območju, ki je od središča države precej oddaljeno.
Leto dni po eksploziji v Melaminu, največji tehnološki nesreči v Sloveniji, nas zanima, kaj smo se, če smo se, naučili iz nje. Podjetje je ukinilo del proizvodnje, občina pa še vedno išče novo lokacijo. Dr. Barbara Novosel, s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, strokovnjakinja za varnost, opozarja, da je pomembno, kaj in zakaj se je zgodilo, pa tudi, da so stroški vlaganja v varnost in preventivne ukrepe minimalni v primerjavi s stroški nesreče. Kako pa je z zakonodajo in njenim izvajanjem? Bi morali poostriti nadzor nad kemijsko industrijo in okrepiti preventivne vaje, s katerimi se lahko preverijo tudi sprejeti varnostni protokoli? Ne nujno, pravi sogovornica in opozarja, da so kemikalije postale sestavni del našega življenja. Previdnost je zato nujna tudi v zavetju doma.
V Ljubljani se odvija Mednarodna konferenca detektivov, kjer razpravljajo o novih trendih preiskovalne dejavnosti. Kakšni so novi trendi v preiskovalni oz. detektivski dejavnosti? Kako potekajo preiskave spletnega kriminala in zlorabe otrok? Kako se spreminja svet in kakšna je vloga detektivov v korporativni varnosti? Kako uporabljati umetno inteligenco in ChatGPT v preiskovalne namene? To je le nekaj tem oziroma vprašanj, na katere bodo odgovarjali vrhunski detektivi z vsega sveta na mednarodni konferenci združenja Council of International Investigators.
Prekomerna uporaba avtomobilov ima številne negativne učinke. Bi lahko avtomobil na poti v službo zamenjalo kolo? Še slabih 30 dni traja izziv, s katerim bi radi na Inštitutu za politike prostora spremeniti potovalne navade ljudi. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z geografinjo Nelo Halilović, vodjo projektov pri Inštitutu za politike prostora.
8. maja obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa. Ta datum predstavlja tudi začetek Tedna Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja in v sklopu katerega se bo v organizaciji 56-ih območnih združenj in skoraj 900 krajevnih organizacij pripravilo številne aktivnosti. In kot je letos v svoji poslanici zapisala Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije: "Skoraj 160 let iz dneva v dan, tedna v teden, meseca v mesec in leta v leto dokazujemo, da vse, kar delamo, delamo #izsrca."
Glasbena urednika Festivala slovenskega šansona Teja Klobčar in Andrej Prezelj o utripu s prvega polfinala festivala, ki se je v slovenski prostor vrnil po desetletnem premoru in tako spet ponudil prostor temu glasbenemu žanru, ki ima izredno bogato in raznovrstno zgodovino, tako po svetu, kot tudi pri nas.
Združeno kraljestvo bo 9 mesecev po smrti Elizabete II. Tudi uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Uradno kronanje bo v soboto, 6. maja, v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer so kronali vse britanske monarhe od Viljema Osvajalca dalje. Kraljica Elizabeta 2. je na prestolu sedela 70 let – točneje 70 let in 214 dni po očetu prestol podedovala zelo mlada, pri 25 letih, Karel pa kralj postaja v zrelih letih. V studio smo povabili poznavalca britanske monarhije in njene zgodovineTomaža Gerdena.
V četrtek pozno zvečer je ponovno prišlo do strelskega pohoda, tokrat v naselju južno od Beograda. 21-letnega napadalca, katerega motiv za umor osmih ljudi naj bi bilo maščevanje, so v petek zjutraj izsledilki in aretirali. Iz Beograda se oglaša dopisnik Boštjan Anžin.
Ob včerajšnjih dogodkih v Srbiji se zastavlja cela vrsta vprašanj, na katere enoznačnih odgovorov ni mogoče poiskati. Prav tako s prstom ni mogoče pokazati na zgolj enega izmed dejavnikov, ki so pripeljali do tragedije. Poklicali smo direktorico Vzgojnega zavoda Planina Leonido Zalokar in jo vprašali, ali je tovrstne dogodke možno predvideti in kaj narediti, da v praksi do njih sploh ne bi prišlo.
Po strelskem napadu na šoli v Srbiji, v katerem je danes 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil osem učencev in varnostnika, ranil pa šest učencev in učiteljico, je srbska vlada od petka v državi razglasila tridnevno žalovanje. Policijska uprava je več informacij o napadu novinarjem posredovala zgodaj popoldne. Več pa smo izvedeli od dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina.
Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.
Tekstilna industrija je drugi največji onesnaževalec okolja. Razlog za to je tudi hitra moda. Zanjo je značilna hitra proizvodnja poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. "Težava je v tem, da recikliramo manj kot odstotek vseh oblačil, večina teh pa pristane na odlagališčih ali pa v sežigalnicah," pravi Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Kako lahko bolj trajnostno kupujemo in odlagamo oblačila, pa izveste v Aktualni temi.
V naslednjih minutah bomo dali besedo delavcem, ki opravljajo najbolj stresna in fizično zahtevna dela. Poiskali smo sogovornike med natakarji, rudarji in medicinskimi sestrami, ki bodo pojasnili, zakaj kljub visokim obremenitvam vztrajajo in kje vidijo poslanstvo svojega dela. Delavci, skriti pred očmi javnosti, ki v dnevnih nočnih izmenah vsak dan opravljajo delovne obveznosti. Pogovarjali smo se z medicinsko sestro, rudarjem in natakarjem. Kakšna dela opravljajo in kako poteka njihov vsakdan so nam zaupali Ana Pograjc, Aleksander Kavčnik in Herman Pančur.
1. maja se začne uveljavljati pravilnik o poklicnih boleznih. Odslej bodo delojemalci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Pravilnik določa postopek ugotavljanja poklicne bolezni, priložen je tudi obsežnejši seznam teh bolezni. Poklicno bolezen bo ugotavljala komisija kliničnega inštituta za medicino dela. Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm je ena od redkih posameznikov, ki je omogočila, da je Slovenija po 30 letih neurejenosti na tem področju končno dobila sodoben pravilnik. Gosti jo Urška Valjavec.
Predstavljajte si dan v starem veku – pred več kot dvema tisočletjema, še preden je Rim postal mogočno mesto templjev in palač. Novi tematski park Roma World v Castel Romanu blizu Večnega mesta obiskovalcem ponuja točno to: da se za nekaj ur prelevijo v legionarje, gladiatorje, matrone in tabernáre. No, ali pa si jih vsaj ogledajo, in se ob zabavi še česa naučijo. Tako je storil tudi Janko Petrovec.
Neveljaven email naslov