Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Obiskal jo je Jure Čepin.
Ogled ameriške vojaške ladje USS Porter v koprskem pristanišču
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Novinarje je na krovu ladje pričakal kapitan Craig Trent, ki je takoj postregel s kopico podatkov.
“Dobrodošli na krovu USS Porterja, 28. ladji svojega razreda. Star je 20 let, skupaj s tremi drugimi rušilci pa je zasidran v španskem pristanišču Rota. Njegova primarna naloga je nudenje podpore šesti floti, ki skrbi za protiraketno zaščito Evrope in Izraela.”
Porter je leta 2003 sodeloval v operaciji Iraška svoboda, v kateri je posadka bombardirala Irak. Štiri leta pozneje je ob somalijski obali pomagal tankerju, ki so ga napadli tamkajšnji pirati. Predlani je sodeloval tudi pri bombardiranju Sirije, in sicer po napadu s kemičnim orožjem. Kapitan Trent je službo na Porterju nastopil takoj po bombardiranju, kot je pojasnil, ladja v bojnih operacijah ni bila poškodovana, je pa leta 2012 trčila v tanker, kar je povzročilo precejšnjo škodo. Skozi leta so ladjo večkrat tudi nadgradili z zmogljivimi protiraketnimi sistemi.
“Ladja premore 13-centimetrsko strelno orožje z dosegom več kot 20 kilometrov, z njim streljamo druge ladje oziroma tarče na površju ali pa sestrelimo kakšno stvar z neba, denimo letalo, ki bi se ladji preveč približalo.”
Ko ladja ni na misiji, posadka izvaja številne vojaške vaje, povezuje in usklajujejo se s članicami zveze NATO in zavezniškimi državami. V matično pristanišče se vrne vsake 4 mesece, ko ladjo tudi pregledajo in popravijo, še doda kapitan Trent. Ladijska posadka šteje skoraj 300 članov, ki so v času zasidranja v Kopru izmenično zapuščali ladjo in si ogledali nekatere znamenitosti, kot sta blejsko jezero in postojnska jama. Martina Daley, ena od 70ih žensk na krovu, na ladji opravlja različna dela – skrbi za ladijsko trgovino, polni avtomate s prigrizki, dela pa tudi v ladijskem frizerskem salonu in pralnici.
“Za vojaški poklic sem se odločila, ker imam zares rada svojo družino. Že moji predniki so služili vojsko in tudi svojim potomcem, nečakinjam ter nečakom želim nuditi vse najboljše. Delo na ladji mi zagotavlja redno plačo in odpira številna vrata, tako bom lažje poskrbela za svojo družino.”
Posadko je na krovu obiskala tudi nova ameriška veleposlanica Lynda Blanchard, ki si je za svoj prvi javni nastop izbrala prav ameriško vojaško ladjo. Njen nagovor za improviziranim govorniškim odrom je bil poln simbolike in pohval na račun zglednega sodelovanja med obema državama.
“Gostiti ameriški rušilec v koprskem pristanišču je močan simbol trajnega bilateralnega obrambnega razmerja med Slovenijo in Združenimi državami ter skupnega doprinosa k regionalni in globalni varnosti članic zveze Nato.”
Tudi državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc je poudarila, da Slovenija in Združene države že več kot četrt stoletja vzdržujeta in razvijata partnerstvo na politični in obrambni ravni, kar je za Slovenijo strateškega pomena.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Obiskal jo je Jure Čepin.
Ogled ameriške vojaške ladje USS Porter v koprskem pristanišču
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Novinarje je na krovu ladje pričakal kapitan Craig Trent, ki je takoj postregel s kopico podatkov.
“Dobrodošli na krovu USS Porterja, 28. ladji svojega razreda. Star je 20 let, skupaj s tremi drugimi rušilci pa je zasidran v španskem pristanišču Rota. Njegova primarna naloga je nudenje podpore šesti floti, ki skrbi za protiraketno zaščito Evrope in Izraela.”
Porter je leta 2003 sodeloval v operaciji Iraška svoboda, v kateri je posadka bombardirala Irak. Štiri leta pozneje je ob somalijski obali pomagal tankerju, ki so ga napadli tamkajšnji pirati. Predlani je sodeloval tudi pri bombardiranju Sirije, in sicer po napadu s kemičnim orožjem. Kapitan Trent je službo na Porterju nastopil takoj po bombardiranju, kot je pojasnil, ladja v bojnih operacijah ni bila poškodovana, je pa leta 2012 trčila v tanker, kar je povzročilo precejšnjo škodo. Skozi leta so ladjo večkrat tudi nadgradili z zmogljivimi protiraketnimi sistemi.
“Ladja premore 13-centimetrsko strelno orožje z dosegom več kot 20 kilometrov, z njim streljamo druge ladje oziroma tarče na površju ali pa sestrelimo kakšno stvar z neba, denimo letalo, ki bi se ladji preveč približalo.”
Ko ladja ni na misiji, posadka izvaja številne vojaške vaje, povezuje in usklajujejo se s članicami zveze NATO in zavezniškimi državami. V matično pristanišče se vrne vsake 4 mesece, ko ladjo tudi pregledajo in popravijo, še doda kapitan Trent. Ladijska posadka šteje skoraj 300 članov, ki so v času zasidranja v Kopru izmenično zapuščali ladjo in si ogledali nekatere znamenitosti, kot sta blejsko jezero in postojnska jama. Martina Daley, ena od 70ih žensk na krovu, na ladji opravlja različna dela – skrbi za ladijsko trgovino, polni avtomate s prigrizki, dela pa tudi v ladijskem frizerskem salonu in pralnici.
“Za vojaški poklic sem se odločila, ker imam zares rada svojo družino. Že moji predniki so služili vojsko in tudi svojim potomcem, nečakinjam ter nečakom želim nuditi vse najboljše. Delo na ladji mi zagotavlja redno plačo in odpira številna vrata, tako bom lažje poskrbela za svojo družino.”
Posadko je na krovu obiskala tudi nova ameriška veleposlanica Lynda Blanchard, ki si je za svoj prvi javni nastop izbrala prav ameriško vojaško ladjo. Njen nagovor za improviziranim govorniškim odrom je bil poln simbolike in pohval na račun zglednega sodelovanja med obema državama.
“Gostiti ameriški rušilec v koprskem pristanišču je močan simbol trajnega bilateralnega obrambnega razmerja med Slovenijo in Združenimi državami ter skupnega doprinosa k regionalni in globalni varnosti članic zveze Nato.”
Tudi državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc je poudarila, da Slovenija in Združene države že več kot četrt stoletja vzdržujeta in razvijata partnerstvo na politični in obrambni ravni, kar je za Slovenijo strateškega pomena.
Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.
Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.
Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.
Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.
Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem. Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.
Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.
Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.
Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved.
V naslednjih minutah pa poletna tema o zdravju. Poletna zato, ker na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, bo nekaj nasvetov podal prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije.
V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić.
Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.
Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano.
Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.
Ana Đurić Konstrakta je srbska pevka, ki ji je pred tedni z nastopom na pesmi Evrovizije, ne le na Balkanu, uspelo sprožiti pravo euforijo. Na koncu je osvojila peto mesto, a njena pesem In corpore sano je postala viralna. Na evrovizijski oder je namesto blišča in poskakovanja vrnila umetnost, uspelo ji je, kar politikom že dolge ni – združila je Srbe, celotno območje nekdanje Jugoslavije in kar na evrovizijskem odru odprla vrsto družbenih vprašanj.
S Koncertom za človeka in gozd Zemlje želi društvo Drevo sozvočja opozoriti na pretirano sečno gozdov na Madagaskarju, kjer je ostalo le še 10 % deževnega gozda. O pomenu gozdov, razmerah na Madagaskarju, aktivnostih društva in koncertu izvemo več od Malale Tine Rakoto Serban.
Neveljaven email naslov