Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dandanes se drog več ne uporablja zgolj za zabavo in v prostem času. Vedno pogostejša je tudi uporaba za povečevanje produktivnosti in učinkovitosti v delovnem okolju. Terapevtskih skupin, ki bi se fokusirale na problematiko uporabe drog med delovnim procesom do danes še nimamo, vendar Zavod Pelikan načrtuje projekte, ki bodo v to usmerjeni, ugotavlja Lara Gril v prispevku. Mladi so še vedno tisti, ki se z drogami srečujejo največ, prav zaradi radovednosti. Obdobje eksperimentiranja po večini zapustijo brez posledic, vendar se ob neprevidnosti in neodgovornem ravnanju lahko pojavi odvisnost in druge psihološke posledice. Pri DrogArtu beležijo večjo odgovornost pri uporabi drog.
Droge se z rejverskih zabav selijo v druga družbena okolja
Dandanes se drog več ne uporablja samo za zabavo in v prostem času. Vse pogostejša je tudi uporaba za povečevanje produktivnosti in učinkovitosti v delovnem okolju. Terapevtskih skupin, ki bi se osredotočale na problematiko uporabe drog med delovnim procesom, do danes še nimamo, vendar Zavod Pelikan načrtuje projekte, ki bodo v to usmerjeni, ugotavlja Lara Gril v prispevku.
Mladi so še vedno tisti, ki se z drogami srečujejo največ, prav zaradi radovednosti. Obdobje eksperimentiranja po večini zapustijo brez posledic, vendar se ob neprevidnosti in neodgovornem ravnanju lahko pojavijo odvisnost in druge psihološke posledice.
Pri DrogArtu opažajo večjo odgovornost pri uporabi drog. Večja odgovornost pa ne pomeni nujno tudi izognitev neželenim posledicam. Ana Kralj:
»Nobena uporaba ni varna uporaba. To je naš moto. Edina varna uporaba je neuporaba. Čeprav sledimo vsem smernicam, se lahko še vedno zaplete.«
Novih psihoaktivnih substanc na trgu ne opažajo, vse več pa je različnih drog. DrogArt je vključen v sistem zgodnjega opozarjanja, ki uporabnikom sporoči, če se ob testiranju ugotovi, da je bilo nedovoljeno sredstvo zamenjano. Tako zagotovijo, da se uporabniki določenemu sredstvu izognejo. S tem se poveča varnost uporabe.
V Sloveniji imamo kar nekaj komun in terapevtskih skupnosti, ki ponujajo pomoč odvisnikom. Emilio Urbančič, socialni delavec, sicer rojen v Argentini, se ukvarja z mladimi v stiski. Pred leti je vodil preventivni program Ulica, ki je mladim, ki so bili prepuščeni samim sebi na ulici, pomagal pri iskanju prave življenjske poti.
»(Odvisniki) po korakih prevzamejo različne odgovornosti in v sebi odkrijejo potencial. Mi samo pomagamo, da ga spoznajo in da vidijo, kje so njihove močne točke. /…/ Lahko delajo vse, kar hočejo, vendar če niso sami pripravljeni na spremembo, je težko kar koli spremeniti. Veliko jih še vedno ne zna drugega kot preprodajati drogo.«
Danes Urbančič sodeluje pri projektnemu učenju za mlade odrasle. Jim motivirajo in usmerjajo, saj je motivacija ključ do ozdravitve.
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dandanes se drog več ne uporablja zgolj za zabavo in v prostem času. Vedno pogostejša je tudi uporaba za povečevanje produktivnosti in učinkovitosti v delovnem okolju. Terapevtskih skupin, ki bi se fokusirale na problematiko uporabe drog med delovnim procesom do danes še nimamo, vendar Zavod Pelikan načrtuje projekte, ki bodo v to usmerjeni, ugotavlja Lara Gril v prispevku. Mladi so še vedno tisti, ki se z drogami srečujejo največ, prav zaradi radovednosti. Obdobje eksperimentiranja po večini zapustijo brez posledic, vendar se ob neprevidnosti in neodgovornem ravnanju lahko pojavi odvisnost in druge psihološke posledice. Pri DrogArtu beležijo večjo odgovornost pri uporabi drog.
Droge se z rejverskih zabav selijo v druga družbena okolja
Dandanes se drog več ne uporablja samo za zabavo in v prostem času. Vse pogostejša je tudi uporaba za povečevanje produktivnosti in učinkovitosti v delovnem okolju. Terapevtskih skupin, ki bi se osredotočale na problematiko uporabe drog med delovnim procesom, do danes še nimamo, vendar Zavod Pelikan načrtuje projekte, ki bodo v to usmerjeni, ugotavlja Lara Gril v prispevku.
Mladi so še vedno tisti, ki se z drogami srečujejo največ, prav zaradi radovednosti. Obdobje eksperimentiranja po večini zapustijo brez posledic, vendar se ob neprevidnosti in neodgovornem ravnanju lahko pojavijo odvisnost in druge psihološke posledice.
Pri DrogArtu opažajo večjo odgovornost pri uporabi drog. Večja odgovornost pa ne pomeni nujno tudi izognitev neželenim posledicam. Ana Kralj:
»Nobena uporaba ni varna uporaba. To je naš moto. Edina varna uporaba je neuporaba. Čeprav sledimo vsem smernicam, se lahko še vedno zaplete.«
Novih psihoaktivnih substanc na trgu ne opažajo, vse več pa je različnih drog. DrogArt je vključen v sistem zgodnjega opozarjanja, ki uporabnikom sporoči, če se ob testiranju ugotovi, da je bilo nedovoljeno sredstvo zamenjano. Tako zagotovijo, da se uporabniki določenemu sredstvu izognejo. S tem se poveča varnost uporabe.
V Sloveniji imamo kar nekaj komun in terapevtskih skupnosti, ki ponujajo pomoč odvisnikom. Emilio Urbančič, socialni delavec, sicer rojen v Argentini, se ukvarja z mladimi v stiski. Pred leti je vodil preventivni program Ulica, ki je mladim, ki so bili prepuščeni samim sebi na ulici, pomagal pri iskanju prave življenjske poti.
»(Odvisniki) po korakih prevzamejo različne odgovornosti in v sebi odkrijejo potencial. Mi samo pomagamo, da ga spoznajo in da vidijo, kje so njihove močne točke. /…/ Lahko delajo vse, kar hočejo, vendar če niso sami pripravljeni na spremembo, je težko kar koli spremeniti. Veliko jih še vedno ne zna drugega kot preprodajati drogo.«
Danes Urbančič sodeluje pri projektnemu učenju za mlade odrasle. Jim motivirajo in usmerjajo, saj je motivacija ključ do ozdravitve.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov