Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravljice nas lahko spremljajo vse življenje. Mnogi se še spominjajo, kako sami večere preživeli ob poslušanju radijske pravljice Lahko noč, otroci, danes pa v kulturo poslušanja zvočnih zgodb uvajajo tudi svoje otroke. Oddaja Lahko noč, otroci je namreč na Prvem programu Radia Slovenija na sporedu prav vsak dan že 54 let, bogat arhiv pa vsako leto popestrimo tudi s projektom Lahko noč, otroci z Lahkonočnicami, ki prinaša nove izvirne pravljice priznanih slovenskih avtorjev. Naslednjih pet četrtkov za naše najmlajše (pa tudi starejše) pripravljamo prav posebna doživetja: pet novih pravljic bodo pred mikrofoni in kamerami v neposrednem prenosu pripovedovali legendarni slovenski dramski igralci.
Radijske pravljice Lahko noč, otroci! so na sporedu vsak dan že več kot 50 let
Pravljice nas lahko spremljajo vse življenje, tudi radijske, ki nas odpeljejo v svoj domišljijski svet. Številni se še spominjajo, kako so sami večere preživeli ob poslušanju pravljice Lahko noč, otroci! na Prvem programu Radia Slovenija, danes pa v kulturo poslušanja zvočnih zgodb uvajajo tudi svoje otroke.
Urška Markovič: “Ko sem nekaj časa živela v tujini, tudi v otroštvu, me je že uvodna špica spomnila na Slovenijo, na slovensko besedo, ki jo prenašamo na otroke. Tako da mi je zelo ljubo.”
Andrej Toplišek: “Moram reči, da pravljice Lahko noč, otroci! zelo rad poslušam že od otroštva, ampak žal mi čas ne dopušča, da bi redno poslušal. Poskušam pa svoja dva sinova navaditi, da se znata sprostiti in kdaj prosluhniti kaki lepi pravljici!”
Danes ni ovira niti pomanjkanje časa: pravljice Lahko noč, otroci! so dostopne na spletu in v podkastu. Otroški okus je sprecifičen, otrok ima svoje zahteve, dodaja Matej Praprotnik, vodja razvoja digitalnih storitev na Radiu Slovenija:
“Otrok ne želi slišati kar katere koli pravljice, ampak želi določeno na primer poslušati petkrat, desetkrat. Pri tem jim storitev, kot je podkast, lahko pomaga. Opažamo, da je število ljudi, ki pravljice Lahko noč, otroci! posluša v aplikaciji za podkaste, vse več. Lani smo jih našteli tri tisoč, letos že pet tisoč. Septembra, ko sodelujemo z Lahkonočnicami, pa se ta številka še poveča.”
Bogat radijski arhiv namreč vsako leto popestrimo tudi s projektom Lahko noč, otroci! z Lahkonočnicami, ki prinaša nove izvirne pravljice priznanih slovenskih avtorjev. Naslednjih pet četrtkov za naše najmlajše (pa tudi starejše) pripravljamo prav posebna doživetja: pet novih pravljic bodo pred mikrofoni in kamerami v neposrednem prenosu pripovedovali legendarni slovenski dramski igralci, letošnja tema pravljic pa so čustva. Začnemo danes ob 19.45 v neposrednem radijskem in videoprenosu na spletnih straneh in Facebooku Prvega, 4D in A1 Slovenija.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pravljice nas lahko spremljajo vse življenje. Mnogi se še spominjajo, kako sami večere preživeli ob poslušanju radijske pravljice Lahko noč, otroci, danes pa v kulturo poslušanja zvočnih zgodb uvajajo tudi svoje otroke. Oddaja Lahko noč, otroci je namreč na Prvem programu Radia Slovenija na sporedu prav vsak dan že 54 let, bogat arhiv pa vsako leto popestrimo tudi s projektom Lahko noč, otroci z Lahkonočnicami, ki prinaša nove izvirne pravljice priznanih slovenskih avtorjev. Naslednjih pet četrtkov za naše najmlajše (pa tudi starejše) pripravljamo prav posebna doživetja: pet novih pravljic bodo pred mikrofoni in kamerami v neposrednem prenosu pripovedovali legendarni slovenski dramski igralci.
Radijske pravljice Lahko noč, otroci! so na sporedu vsak dan že več kot 50 let
Pravljice nas lahko spremljajo vse življenje, tudi radijske, ki nas odpeljejo v svoj domišljijski svet. Številni se še spominjajo, kako so sami večere preživeli ob poslušanju pravljice Lahko noč, otroci! na Prvem programu Radia Slovenija, danes pa v kulturo poslušanja zvočnih zgodb uvajajo tudi svoje otroke.
Urška Markovič: “Ko sem nekaj časa živela v tujini, tudi v otroštvu, me je že uvodna špica spomnila na Slovenijo, na slovensko besedo, ki jo prenašamo na otroke. Tako da mi je zelo ljubo.”
Andrej Toplišek: “Moram reči, da pravljice Lahko noč, otroci! zelo rad poslušam že od otroštva, ampak žal mi čas ne dopušča, da bi redno poslušal. Poskušam pa svoja dva sinova navaditi, da se znata sprostiti in kdaj prosluhniti kaki lepi pravljici!”
Danes ni ovira niti pomanjkanje časa: pravljice Lahko noč, otroci! so dostopne na spletu in v podkastu. Otroški okus je sprecifičen, otrok ima svoje zahteve, dodaja Matej Praprotnik, vodja razvoja digitalnih storitev na Radiu Slovenija:
“Otrok ne želi slišati kar katere koli pravljice, ampak želi določeno na primer poslušati petkrat, desetkrat. Pri tem jim storitev, kot je podkast, lahko pomaga. Opažamo, da je število ljudi, ki pravljice Lahko noč, otroci! posluša v aplikaciji za podkaste, vse več. Lani smo jih našteli tri tisoč, letos že pet tisoč. Septembra, ko sodelujemo z Lahkonočnicami, pa se ta številka še poveča.”
Bogat radijski arhiv namreč vsako leto popestrimo tudi s projektom Lahko noč, otroci! z Lahkonočnicami, ki prinaša nove izvirne pravljice priznanih slovenskih avtorjev. Naslednjih pet četrtkov za naše najmlajše (pa tudi starejše) pripravljamo prav posebna doživetja: pet novih pravljic bodo pred mikrofoni in kamerami v neposrednem prenosu pripovedovali legendarni slovenski dramski igralci, letošnja tema pravljic pa so čustva. Začnemo danes ob 19.45 v neposrednem radijskem in videoprenosu na spletnih straneh in Facebooku Prvega, 4D in A1 Slovenija.
25. maj je bil v nekdanji Jugoslaviji desetletja praznik - od leta 1957 Dan mladosti, a tudi proslavljanje rojstnega dneva Josipa Broza Tita, čeprav se je rodil 7. maja. Rodila se je štafeta mladosti, ki je začela izgubljati pomen po Titovi smrti. Zadnja je pred 35. leti pot proti Beogradu začela s Triglava, zaznamovala pa jo je tudi t.i. »plakatna afera«, ki je zamajala temelje takratne Jugoslavije. Kot vsako leto je na ta dan slovesno v beograjskem muzeju Jugoslavije, katerega del je tudi Hiša cvetja s posmrtnimi ostanki Josipa Broza Tita in njegove žene Jovanke Broz.
Druga godba velja za enega najpomembnejših festivalov v Srednjeevropskem prostoru. Vse od leta 1984 navdušuje in izobražuje poslušalstvo z bogatim glasbenim naborom. Za uspešnost Druge godbe je že skoraj 30 let odgovoren njen umetniški vodja Bogdan Benigar, ki z novimi pristopi in zanimivimi glasbeniki spretno dviguje programsko raven festivala. Z Bogdanom Benigarjem se je pogovarjal Andrej Prezelj.
Na nedavnem gastronomskem Weekend Food Festivalu, kjer so se zvrstile različne okrogle mize s svetovno priznani chefi in chefinje, smo imeli moč prisluhniti tudi mladim hrvaškim slaščičarkam, ki doma in v tujini pišejo zanimive zgodbe. Njihovo skupno sporočilo je: Kjer je volja, je tudi pot! In dokaz, da ti ni treba biti profesionalni slaščičar, da bi v življenju uspel. Z njimi se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Problematika prehranske oskrbe starejših pri nas je zelo pereča, tudi zato, ker država zanemarja nadzor prehrane v domovih za starejše. Starostniki popijejo premalo vode in zaužijejo premalo beljakovin. Na slabšanje prehranskih navad starejših vplivajo zlasti osamljenost, neznanje o uravnoteženi prehrani in nizke pokojnine.
Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani so v ponedeljek popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji. O rezultatu: ali gre za prvo okužbo pri nas ali ne, nas bodo obvestili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več primerov opičjih koz pa so že zabeležili v Nemčiji. Iztok Konc je v Berlin poklical slovenskega infektologa dr. Andreja Trampuža.
Polovica rezultatov meritev športnovzgojnega kartona v šolah je že znanih, v njih pa so se potrdile bojazni športnih strokovnjakov, na katere so opozarjali že zadnji dve leti – upad gibalnih sposobnosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti osnovnošolcev je bil v prvih dveh koronskih letih zelo visok, po tem zadnjem, sicer nekoliko bolj normalnem letu, pa so še vedno 10 % pod nivojem, kakršnega so dosegali pred epidemijo covida. Letošnje meritve dajejo tri ključna sporočila, sporočajo strokovnjaki, ki jih analizirajo. Prvič, šole se ne smejo več zapirati. Drugič, otroci in starši ne bodo zmogli sami stanja fizične pripravljenosti in učinkovitosti otrok vrniti na raven pred epidemijo. In tretjič, potrebna je medgeneracijska solidarnost – da tokrat pomagamo in vlagamo v otroke in mlade. Dobra rešitev bi bila že ena ura športa na dan v šolah, znane so tudi druge ideje in rešitve so znane že dalj časa, prav tako ocena stroškov, več pa v pogovoru s sogovornikoma iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. To sta dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona, in dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine Slofit.
Ob 13.15 je bil na Kolodvorski ulici pred Televizijo Slovenija zbor stavkajočih novinarjev javne medijske hiše. Pridružilo se jim je tudi nekaj občanov in tudi nasprotniki stavke, ki so menili, da bi morali novinarji nazaj na delovna mesta. Med njimi so bili tudi t.i. nasprotniki cepljenja, ki so bili nezadovoljni z neodvisnostjo poročanja v času epidemije.
O razlogih za stavko pod vodstvom koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija smo se pogovarjali s Sašo Krajncem, voditeljem TV dnevnika, zaposlenim v informativnem programu TV Slovenija. Poudarja, da zaposleni odhajajo, da so tisti, ki ostajajo preobremenjeni in da so spremembe, ki so jih uvedli čez noč, premalo domišljene. Ukinili so paradne oddaje in zdaj, ko gledalci pogledajo TV spored, sploh ne vedo, kaj naj pričakujejo.
S svetovnim dnevom čebel se je začel tudi teden slovenskih naravnih parkov. Gre za teden, v katerem se narodni parki po Sloveniji še bolj odprejo in povabijo javnost na posebej za to pripravljene dogodke. Ta teden bo torej poln priložnosti za izlete po Sloveniiji, dogodki ob tem tednu so nekateri plačljivi, drugi brezplačni. Več v pogovoru z Evo Šabec Korbar, strokovno sodelavko Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas
Na nedavnem gastronomskem festivalu Weekend Food Festival v Rovinju je veliko pozornosti pritegnil verjetno najbolj prepoznavni chef med Italijani Massimo Bottura, saj vodi s tremi Michelinovimi zvezdicami nagrajeno restavracijo Osterio Francescana v Modeni v Italiji, ki se je kar dvakrat znašla na vrhu 50 najboljših restavracij sveta. Oznaka, da je zvezdnik, nikakor ni pretirana, to je na svoje oči videla tudi Tina Lamovšek. Namreč, ko je Massimo Bottura končal pogovor na odru Weekend Food Festivala, se je chef komajda prerinil naprej, saj so se vsi želeli fotografirati z njim. A čeprav Massimo ni bil na voljo novinarjem za daljši pogovor, je Tini Lamovšek vseeno uspelo ujeti ga za nekaj kratkih minut.
Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.
Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.
Urgentna in gorska medicina sta tesno povezani, znanje in odzivni čas pa sta odločilna pri reševanju življenj. Helikopterska nujna medicinska pomoč še vedno nima namenskega helikopterja, ki bi reševal življenja. Zdaj to delo izmenjaje opravljata posadki policijskega in vojaškega helikopterja. Pomembno pa je tudi utečeno delo urgentnih ekip in HNMP. ki svoja znanja nenehno izpolnjujejo in nadgrajujejo.
Današnji Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe praznujemo zato, da bi pripomogli k ozaveščanju pri uporabi interneta ter drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za premostitev digitalnega razkoraka. V Sloveniji je bilo julija lani več kot petina vseh prebivalcev starih 65 let ali več. In prav ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj so številni nevešči uporabe interneta, veliko pa je tudi takšnih, ki se z njim še nikoli niso srečali.
Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu družin vam v poslušanje ponujamo reprizo pogovora z redno profesorico dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo, vodjo mednarodnega študija socialnega dela v Berlinu in avtorice številnih znanstvenih besedil, ki je pred kratkim izdala tudi knjigo z naslovom Družinski priročnik, v kateri predstavlja tako zgodovino kot raznolikost družin danes ter razkrije marsikateri mit o družinah, ki še vedno kroji zmotna prepričanja ter predsodke v naši družbi. Profesorico dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.
Pri nas še vedno odmeva včerajšnja delovna nesreča v kočevskem podjetju Melamin, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo. Tragična bilanca najhujše delovne nesreče v samostojni Sloveniji je 5 smrtnih žrtev, dva huje opečena se zdravita v ljubljanskem Kliničnem centru. Kot je povedal direktor Melamina Srečko Štefanič se je nesreča zgodila zaradi človeške napake pri pretakanju epiklor-hidrina, česar pa kriminalisti še niso potrdili. Za nekaj pojasnil glede te nesreče smo zaprosili Barbaro Novosel z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Neveljaven email naslov