Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenec na leto v povprečju kupi samo dve knjigi

07.09.2019

Podatek, da samo polovica Slovencev bere knjige, je presenetil, celo šokiral. Še bolj pa je šokiral podatek, da – glede na zadnje mednarodne raziskave – osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk. Darja Pograjc je zato preverila, kakšni so projekti Javne agencije za knjigo RS, ki se ukvarja z zagotavljanjem pogojev za razvoj bralne kulture.

Število intenzivnih bralcev upada, vse več je deklariranih nebralcev

Na Javni agenciji za knjigo bralno kulturo in navade spremljajo s kontinuirano nacionalno raziskavo Knjiga in bralec, ki so jo letos (po petih letih) spet izvedli. Uradne rezultate bodo predstavili novembra na Slovenskem knjižnem sejmu, za nas pa jih je na kratko povzela direktorica Renata Zamida:

“Okrepilo se je število deklariranih nebralcev, torej tistih, ki ne preberejo nič. Obstaja tudi skupina ljudi, ki o sebi mislijo, da so bralci, hkrati pa odgovorijo, da v zadnjem letu niso prebrali nobene knjige. To je že tako rekoč polovica prebivalstva. Predvsem je skrb vzbujajoče, da upada število intenzivnih bralcev – tistih, ki preberejo več kot 20 knjig v letu in so tudi tradicionalno najbolj intenzivni kupci, zato tudi pada prodaja knjig.”

Porasla je tudi uporaba angleščine – več kot 80 odstotkov mladih v starostni skupini od 18 do 25 let je takih, ki berejo tudi v angleščini, kar vpliva na raven slovenščine pri mladih in v javnem življenju na sploh.

Z Renato Zamido smo se pogovarjali tudi o aktualnih projektih agencije, sogovornica pa je dodala tudi nekaj svojih predlogov za obisk zanimivih evropskih knjigarn. Preverite v posnetku!


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Slovenec na leto v povprečju kupi samo dve knjigi

07.09.2019

Podatek, da samo polovica Slovencev bere knjige, je presenetil, celo šokiral. Še bolj pa je šokiral podatek, da – glede na zadnje mednarodne raziskave – osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk. Darja Pograjc je zato preverila, kakšni so projekti Javne agencije za knjigo RS, ki se ukvarja z zagotavljanjem pogojev za razvoj bralne kulture.

Število intenzivnih bralcev upada, vse več je deklariranih nebralcev

Na Javni agenciji za knjigo bralno kulturo in navade spremljajo s kontinuirano nacionalno raziskavo Knjiga in bralec, ki so jo letos (po petih letih) spet izvedli. Uradne rezultate bodo predstavili novembra na Slovenskem knjižnem sejmu, za nas pa jih je na kratko povzela direktorica Renata Zamida:

“Okrepilo se je število deklariranih nebralcev, torej tistih, ki ne preberejo nič. Obstaja tudi skupina ljudi, ki o sebi mislijo, da so bralci, hkrati pa odgovorijo, da v zadnjem letu niso prebrali nobene knjige. To je že tako rekoč polovica prebivalstva. Predvsem je skrb vzbujajoče, da upada število intenzivnih bralcev – tistih, ki preberejo več kot 20 knjig v letu in so tudi tradicionalno najbolj intenzivni kupci, zato tudi pada prodaja knjig.”

Porasla je tudi uporaba angleščine – več kot 80 odstotkov mladih v starostni skupini od 18 do 25 let je takih, ki berejo tudi v angleščini, kar vpliva na raven slovenščine pri mladih in v javnem življenju na sploh.

Z Renato Zamido smo se pogovarjali tudi o aktualnih projektih agencije, sogovornica pa je dodala tudi nekaj svojih predlogov za obisk zanimivih evropskih knjigarn. Preverite v posnetku!


02.09.2019

Gimnazija Kranj

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.09.2019

Prvi šolski dan na OŠ Jakoba Aljaža Kranj

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.09.2019

Starši ob hospitalizaciji otroka nimajo pravice do plačane odsotnosti z dela

Ko mora otrok zaradi slabega zdravstvenega stanja ostati v bolnišnici, je to za celotno družino velika čustvena obremenitev. Starši sicer lahko ostanejo z otrokom v bolnišnici, a pogosto se znajdejo v težavah, saj – razen v izjemnih primerih – za čas, ko je otrok hospitaliziran, nimajo pravice do plačane odsotnosti z dela zaradi nege. Poleg tega pa morajo starši za otroke, starejše od šest let, bolnišnici plačati, če želijo biti ob otroku ves čas zdravljenja. Da taka ureditev ni ustrezna, opozarja tudi varuh človekovih pravic. Od ministra za zdravje zato pričakuje, da bo to problematiko uredil v najkrajšem možnem času. Podrobneje Lucija Dimnik Rikić.


02.09.2019

Ena družina, dva otroka in dva začetka šolskega leta

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.09.2019

Nedeljsko jutro na Prvem - festivali

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


30.08.2019

Pogovor s strokovnjakom za mednarodne politične odnose o potezi britanskega premiera

Strokovnjak za mednarodne politične odnose dr. Peter Verovšek, predavatelj na oddelku za politične vede in mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu, ki je doktoriral na Yalu in pred prihodom v Sheffild leta 2016 tri leta predaval na Harvardu komentira potezo britanskega premiera Borisa Johnsona.


30.08.2019

Gluhi dobili slovnico svojega jezika

Gluhi uporabniki slovenskega znakovnega jezika so dobili slovnico svojega jezika. Slovnica je opis tega, kako kretalci uporabljajo svoj jezik oziroma kako kretajo. Z njeno pomočjo bodo gluhi, ki uporabljajo ta jezik, znali razložiti značilnosti svojega jezika in bodo lažje pojasnjevali, zakaj je to lasten jezik z lastno slovnico. V slovenskem znakovnem jeziku se sporazumeva približno tisoč gluhih. Sogovornik: vsebinski in jezikovni vodja projekta dr. Matic Pavlič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.


30.08.2019

Komentar Tomaža Celestine o kadrovskem razmeščanju v vladi

Primer ravnanja zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja stranke je med drugim razgalil to, da nove politike, vsaj ko gre za kadrovsko razmeščanje, tudi v tem mandatu ni. Na končne posledice bo treba še počakati, saj sta svoje postopke začela tako KPK kot SDH, jesen pa vsekakor prinaša nekaj sprememb v dinamiko delovanja 13-te slovenske vlade.


29.08.2019

Pogovor z ekonomistom Maksom Tajnikarjem o predlogu Levice

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


29.08.2019

86. nacionalni kongres esperantistov

Mesto Trst gosti 86-ti nacionalni kongres esperantistov, ki se ga udeležuje 250 gostov iz 28-ih držav, tudi Slovenije. Večdnevno dogajanje ponuja živahne pogovore o večkulturnosti in večjezičnosti v sodobnem času. Odstira pa tudi celovit pogled na nastanek, današnjo uporabo esperanta in prihodnost tega najbolj razširjenega umetnega jezika v svetu. Okusila ga je tudi zamejska dopisnica Mirjam Muženič.


29.08.2019

Koprski potniški terminal - sezona, obeti in možnosti

V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Tjaša Škamperle in v utrip prebujajočega zadnjega avgustovskega četrtka ujela tudi poletje v koprskem potniškem terminalu. Pred radijskim mikrofonom se ji je pridružil tudi vodja potniškega terminala v Luki Koper, Bojan Babič.


28.08.2019

Statistik od pete do glave

Statistični urad od prejšnje srede vodi novi generalni direktor, doktor Bojan Nastav. Vlada ga je imenovala na dopisni seji za petletni mandat. Sam pravi, da ga statistika zelo veseli. Doktoriral je na ljubljanski ekonomski fakulteti, pred desetimi leti , na temo sive ekonomije. Ima tudi mednarodne izkušnje ,saj se je statistiko ukvarjal tako pri OZN kot Unctadu.


28.08.2019

Plače direktorjev v vrtincu razprav

Plače direktorjev v državnih gospodarskih družbah že od leta 2010 ureja oziroma omejuje tako imenovani Lahovnikov zakon. Politične volje za spremembo zakona ni. Po naših informacijah pa ima Ministrstvo za gospodarstvo težave z nadzorom in zajemom podatkov o teh plačah, predvsem pa je v zadregi, ker si direktorji plače popravljajo z drugimi prejemki. Spoštovanje Lahovnikovega zakona preverja tudi Računsko sodišče, ki pod drobnogled jemlje 390 družb v državni ali občinski lasti. Vse družbe na borzi, ne samo tiste v državni lasti, pa bodo kmalu morale več pozornosti nameniti politiki prejemkov vodilnih. Predvidoma januarja naj bi DZ izglasoval zakon v skladu z evropsko direktivo, ki borznim družbam nalaga oblikovanje celovite, jasne in transparentne politike prejemkov. Zakaj ne bi to zadostovalo tudi za družbe v državni lasti? Pojasnjujejo: Tomaž Vesel, Polona Domadenik in Sanja Savič. 


27.08.2019

Višje plače v gospodarstvu odvračajo mlade učitelje od zaposlitev v šolah

Ravnatelji in učitelji na šolah hitijo še z zadnjimi pripravami na pouk v novem šolskem letu. Ravnatelj Osnovne šole Janka Modra Dol pri Litiji in predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan, z njim se je pogovrjala Nataša Lang, poudarja, da višje plače v gospodarstvu odvračajo mlade učitelje, zlasti tehničnih profilov, od zaposlitev v šolah. Zato številna vodstva šol v teh dneh na razpisih še vedno neuspešno iščejo računalnikarje, organizatorje informacijskih dejavnosti. Tudi ravnatelji poklicnih in strokovno tehničnih šol imajo enako težavo, saj je tako rekoč nemogoče dobiti na primer v šolo inženirja strojništva, da bi mlade poučeval strokovne predmete.


27.08.2019

Rok za prenos vrednostnih papirjev iz ukinjenih registrskih računov na KDD se naglo izteka

Rok za prenos vrednostnih papirjev iz ukinjenih registrskih računov na KDD se naglo izteka. Imetniki pozabljenih delnic, gre za okoli 66 tisoč državljanov ima tako le še do 1-ega septembra čas, da svoje vrednostne papirje prenesejo na trgovalne račune na borznih hišah ali na banke. V nasprotnem primeru bo vse to premoženje, vredno najmanj 19 milijonov evrov, pristalo v naročju države, torej na kapitalski družbi. Urška Jereb.


27.08.2019

V Mariboru juniorska računalniška olimipijada

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru gosti v teh dneh Evropsko juniorsko računalniško olimpijado. Udeležuje se je 120 tekmovalcev iz 24-ih držav, 60 mentorjev, poleg njih pa še opazovalci in člani mednarodnega in organizacijskega strokovnega odbora. Računalništvo je prihodnost, zato pa je treba dobro obvladati matematiko, programiranje in tudi logično razmišljanje. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik.


27.08.2019

Komentar Špele Novak: Spremembe zahtevajo prilagoditev našega življenja. Vendar so nujne.

Sedem najbolj razvitih držav je namenila 20 milijonov dolarjev za spopadanje s požari v amazonskem pragozdu. Francoski predsednik Macron je predstavil pobudo načrta pogozdovanja – ki pa jo je brazilski predsednik Bolsonaro označil kot poskus kolonizacie.


27.08.2019

Kviz - netopirji

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


26.08.2019

Obsodba sovražnega govora možna tudi, ko javni red in mir nista neposredno ogrožena

Po smernicah kolegija kazenskega oddelka Vrhovnega državnega tožilstva je javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti kaznivo že brez ogrozitve ali motenja javnega reda in miru, če je storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev. Tožilci opozarjajo, da je boj proti sovražnemu govoru treba postaviti tudi v okvir nujnosti svobode govora, ta pa vključuje toleranco do različnih mnenj, ne pa tudi ščuvanja k nasilju ali celo pozive k smrti. Torej pri pregonu sovražnega govora ne gre le za varovanje javnega reda in miru, ampak tudi za varstvo človekovega dostojanstva.


Stran 146 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov