Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
O vladnem predlogu ukinitve dodatka za delovno aktivnost
V sredo bodo poslanke in poslanci na matičnem odboru odločali o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, s katerim želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostaviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Kot so zapisali v pisni izjavi za naš radio, denarna socialna pomoč dosega 91 odstotkov minimalne plače, število upravičencev pa se je v zadnjem letu povečalo za približno 14 tisoč. Z ukrepom želijo tudi razmejiti denarno socialno pomoč (v nadaljevanju DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 402,18 evra.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta
| 2011 | 2012 | Do 31.5.2018 | Od 1.6. 2018 do 31.12.2018 | Od 1.1.2019 dalje | 2019 (predlog novele ZSVarPre) |
| DSP 40 % | DSP + DDA 69 % | DSP in DDA 73% | DSP + DDA 94 % | DSP + DDA 91,04 % | DSP 60,28% |
Na Inštitutu 8. marec pa opozarjajo, da gre za ukrep, ki bo močno poslabšal življenje enostarševskih družin, mater samohranilk in družin z majhnimi otroki, v katerih je zaposlen samo en odrasli. Po njihovih izračunih naj bi mesečno prejeli 197 evrov manj denarne pomoči.
Izračun Inštituta 8. marec
| DRUŽINA | Zdaj/ po ukinitvi | Plača | Socialna pomoč | Otroški dodatek | Skupni dohodek |
| Enostarševska družina (minimalna plača in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 667,11 € | 197 € | 99,15 € | 963,26 € |
| Po ukinitvi | 667,11 € | 0 € | 99,15 € | 758,15 € | |
| Enostarševska družina (brezposelni in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
| Po ukinitvi | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
»Ukrep bo prizadel enostarševske družine, od katerih že danes vsaka četrta živi pod pragom revščine. To je hkrati ukrep, ki spet in v največji meri prizadeva ženske; v ospredju so namreč mame samohranilke, ki delajo in bodo ta dodatek izgubile.«
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, še pojasnjuje, da podatki iz tabele ne kažejo samo, da bi mama samohranilka po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost izgubila 197 evrov socialne pomoči, ampak tudi, da bo imela več ekonomske koristi, če pusti službo in prejema socialno pomoč ter (zaradi nižjega dohodka) višji otroški dodatek. Kot zaposlena bi po novi ureditvi prejemala 12,23 evra manj, kot če bi bila brezposelna.
»Čeprav dodatek domnevno ukinjajo zato, da bi bili ljudje bolj motivirani za delo, bo posledica njihovega ukrepa dejstvo, da se materam samohranilkam ne bo več splačalo delati. Na koncu meseca bodo imele manj, kot če bi bile brezposelne.”
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
O vladnem predlogu ukinitve dodatka za delovno aktivnost
V sredo bodo poslanke in poslanci na matičnem odboru odločali o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, s katerim želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostaviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Kot so zapisali v pisni izjavi za naš radio, denarna socialna pomoč dosega 91 odstotkov minimalne plače, število upravičencev pa se je v zadnjem letu povečalo za približno 14 tisoč. Z ukrepom želijo tudi razmejiti denarno socialno pomoč (v nadaljevanju DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 402,18 evra.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta
| 2011 | 2012 | Do 31.5.2018 | Od 1.6. 2018 do 31.12.2018 | Od 1.1.2019 dalje | 2019 (predlog novele ZSVarPre) |
| DSP 40 % | DSP + DDA 69 % | DSP in DDA 73% | DSP + DDA 94 % | DSP + DDA 91,04 % | DSP 60,28% |
Na Inštitutu 8. marec pa opozarjajo, da gre za ukrep, ki bo močno poslabšal življenje enostarševskih družin, mater samohranilk in družin z majhnimi otroki, v katerih je zaposlen samo en odrasli. Po njihovih izračunih naj bi mesečno prejeli 197 evrov manj denarne pomoči.
Izračun Inštituta 8. marec
| DRUŽINA | Zdaj/ po ukinitvi | Plača | Socialna pomoč | Otroški dodatek | Skupni dohodek |
| Enostarševska družina (minimalna plača in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 667,11 € | 197 € | 99,15 € | 963,26 € |
| Po ukinitvi | 667,11 € | 0 € | 99,15 € | 758,15 € | |
| Enostarševska družina (brezposelni in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
| Po ukinitvi | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
»Ukrep bo prizadel enostarševske družine, od katerih že danes vsaka četrta živi pod pragom revščine. To je hkrati ukrep, ki spet in v največji meri prizadeva ženske; v ospredju so namreč mame samohranilke, ki delajo in bodo ta dodatek izgubile.«
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, še pojasnjuje, da podatki iz tabele ne kažejo samo, da bi mama samohranilka po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost izgubila 197 evrov socialne pomoči, ampak tudi, da bo imela več ekonomske koristi, če pusti službo in prejema socialno pomoč ter (zaradi nižjega dohodka) višji otroški dodatek. Kot zaposlena bi po novi ureditvi prejemala 12,23 evra manj, kot če bi bila brezposelna.
»Čeprav dodatek domnevno ukinjajo zato, da bi bili ljudje bolj motivirani za delo, bo posledica njihovega ukrepa dejstvo, da se materam samohranilkam ne bo več splačalo delati. Na koncu meseca bodo imele manj, kot če bi bile brezposelne.”
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Neveljaven email naslov