Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
O vladnem predlogu ukinitve dodatka za delovno aktivnost
V sredo bodo poslanke in poslanci na matičnem odboru odločali o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, s katerim želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostaviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Kot so zapisali v pisni izjavi za naš radio, denarna socialna pomoč dosega 91 odstotkov minimalne plače, število upravičencev pa se je v zadnjem letu povečalo za približno 14 tisoč. Z ukrepom želijo tudi razmejiti denarno socialno pomoč (v nadaljevanju DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 402,18 evra.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta
| 2011 | 2012 | Do 31.5.2018 | Od 1.6. 2018 do 31.12.2018 | Od 1.1.2019 dalje | 2019 (predlog novele ZSVarPre) |
| DSP 40 % | DSP + DDA 69 % | DSP in DDA 73% | DSP + DDA 94 % | DSP + DDA 91,04 % | DSP 60,28% |
Na Inštitutu 8. marec pa opozarjajo, da gre za ukrep, ki bo močno poslabšal življenje enostarševskih družin, mater samohranilk in družin z majhnimi otroki, v katerih je zaposlen samo en odrasli. Po njihovih izračunih naj bi mesečno prejeli 197 evrov manj denarne pomoči.
Izračun Inštituta 8. marec
| DRUŽINA | Zdaj/ po ukinitvi | Plača | Socialna pomoč | Otroški dodatek | Skupni dohodek |
| Enostarševska družina (minimalna plača in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 667,11 € | 197 € | 99,15 € | 963,26 € |
| Po ukinitvi | 667,11 € | 0 € | 99,15 € | 758,15 € | |
| Enostarševska družina (brezposelni in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
| Po ukinitvi | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
»Ukrep bo prizadel enostarševske družine, od katerih že danes vsaka četrta živi pod pragom revščine. To je hkrati ukrep, ki spet in v največji meri prizadeva ženske; v ospredju so namreč mame samohranilke, ki delajo in bodo ta dodatek izgubile.«
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, še pojasnjuje, da podatki iz tabele ne kažejo samo, da bi mama samohranilka po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost izgubila 197 evrov socialne pomoči, ampak tudi, da bo imela več ekonomske koristi, če pusti službo in prejema socialno pomoč ter (zaradi nižjega dohodka) višji otroški dodatek. Kot zaposlena bi po novi ureditvi prejemala 12,23 evra manj, kot če bi bila brezposelna.
»Čeprav dodatek domnevno ukinjajo zato, da bi bili ljudje bolj motivirani za delo, bo posledica njihovega ukrepa dejstvo, da se materam samohranilkam ne bo več splačalo delati. Na koncu meseca bodo imele manj, kot če bi bile brezposelne.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
O vladnem predlogu ukinitve dodatka za delovno aktivnost
V sredo bodo poslanke in poslanci na matičnem odboru odločali o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, s katerim želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostaviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Kot so zapisali v pisni izjavi za naš radio, denarna socialna pomoč dosega 91 odstotkov minimalne plače, število upravičencev pa se je v zadnjem letu povečalo za približno 14 tisoč. Z ukrepom želijo tudi razmejiti denarno socialno pomoč (v nadaljevanju DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 402,18 evra.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta
| 2011 | 2012 | Do 31.5.2018 | Od 1.6. 2018 do 31.12.2018 | Od 1.1.2019 dalje | 2019 (predlog novele ZSVarPre) |
| DSP 40 % | DSP + DDA 69 % | DSP in DDA 73% | DSP + DDA 94 % | DSP + DDA 91,04 % | DSP 60,28% |
Na Inštitutu 8. marec pa opozarjajo, da gre za ukrep, ki bo močno poslabšal življenje enostarševskih družin, mater samohranilk in družin z majhnimi otroki, v katerih je zaposlen samo en odrasli. Po njihovih izračunih naj bi mesečno prejeli 197 evrov manj denarne pomoči.
Izračun Inštituta 8. marec
| DRUŽINA | Zdaj/ po ukinitvi | Plača | Socialna pomoč | Otroški dodatek | Skupni dohodek |
| Enostarševska družina (minimalna plača in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 667,11 € | 197 € | 99,15 € | 963,26 € |
| Po ukinitvi | 667,11 € | 0 € | 99,15 € | 758,15 € | |
| Enostarševska družina (brezposelni in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
| Po ukinitvi | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
»Ukrep bo prizadel enostarševske družine, od katerih že danes vsaka četrta živi pod pragom revščine. To je hkrati ukrep, ki spet in v največji meri prizadeva ženske; v ospredju so namreč mame samohranilke, ki delajo in bodo ta dodatek izgubile.«
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, še pojasnjuje, da podatki iz tabele ne kažejo samo, da bi mama samohranilka po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost izgubila 197 evrov socialne pomoči, ampak tudi, da bo imela več ekonomske koristi, če pusti službo in prejema socialno pomoč ter (zaradi nižjega dohodka) višji otroški dodatek. Kot zaposlena bi po novi ureditvi prejemala 12,23 evra manj, kot če bi bila brezposelna.
»Čeprav dodatek domnevno ukinjajo zato, da bi bili ljudje bolj motivirani za delo, bo posledica njihovega ukrepa dejstvo, da se materam samohranilkam ne bo več splačalo delati. Na koncu meseca bodo imele manj, kot če bi bile brezposelne.”
Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.
Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.
Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.
Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.
Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem. Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.
Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.
Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.
Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved.
V naslednjih minutah pa poletna tema o zdravju. Poletna zato, ker na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, bo nekaj nasvetov podal prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije.
V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić.
Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.
Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano.
Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.
Ana Đurić Konstrakta je srbska pevka, ki ji je pred tedni z nastopom na pesmi Evrovizije, ne le na Balkanu, uspelo sprožiti pravo euforijo. Na koncu je osvojila peto mesto, a njena pesem In corpore sano je postala viralna. Na evrovizijski oder je namesto blišča in poskakovanja vrnila umetnost, uspelo ji je, kar politikom že dolge ni – združila je Srbe, celotno območje nekdanje Jugoslavije in kar na evrovizijskem odru odprla vrsto družbenih vprašanj.
S Koncertom za človeka in gozd Zemlje želi društvo Drevo sozvočja opozoriti na pretirano sečno gozdov na Madagaskarju, kjer je ostalo le še 10 % deževnega gozda. O pomenu gozdov, razmerah na Madagaskarju, aktivnostih društva in koncertu izvemo več od Malale Tine Rakoto Serban.
Neveljaven email naslov