Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slike, vredne tisoč besed

10.09.2019

Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Z uglednim znanstvenikom, ki pravi, da mu je klic iz Stockholma ob 5.18 zjutraj obrnil življenje na glavo, se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jernej Stare/ Kemijski inštitut

V družbi Nobelovca na predstavitvi novega super mikroskopa na Kemijskem inštitutu. "Še vedno se mi zdi, da sanjam."

Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Prof. Frank se še vedno dobro spomni tistega oktobrskega jutra pred dvema letoma, ko so ga poklicali z Odbora za Nobelovo nagrado:

Poklicali so me navsezgodaj, ob 5.18. Bilo je zelo vznemirljivo in tudi čustveno, saj sem se v tistem trenutku zavedel, da se bo moje življenje za vedno spremenilo. Vse se je spremenilo; Nobelova nagrada zelo vpliva na vsakdanje življenje – na odnose z drugimi ljudmi, na prihodnost. In vse to se zgodi, vse to me je v hipu preblisnilo, vsega tega sem se zavedel v enem trenutku.

S pomočjo sodobnih krio-elektronskih mikroskopov, kakršnega imajo zdaj tudi na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, lahko raziskovalci jasno slikajo in vidijo celične strukture, ki so bile prej nevidne. Če poznamo zgradbo in funkcijo molekul, če poznamo procese v celicah, lahko naredimo prve korake naprej k razvoju novih postopkov zdravljenja. Po svetu je že približno 200 znanstvenih centrov, ki so opremljeni z zmogljivimi mikroskopi.

Krio-elektronska mikroskopija je revolucionarno vplivala na razvoj številnih ved o življenju – od biokemije do medicine in farmacije. Raziskovalci so z njeno pomočjo razvili nova zdravila, pravi prof. Frank:

Čeprav menim, da je to šele začetek še bolj silovitega razvoja. Za odkritje novih zdravil potrebujemo večjo ločljivost, zato metodo še vedno razvijamo. Izboljšati moramo zmogljivost kamer in najti še nekaj novih tehnoloških rešitev, ki nas bodo popeljale v pravo smer. V tem trenutku je težko napovedati, kakšen bo domet krio-elektronske mikroskopije. Še vedno je veliko molekul, ki nam niso poznane, vendar igrajo pomembno vlogo v molekularni medicini. Res smo šele na začetku. Šele v naslednjih desetih, dvajsetih letih se bo pokazal njen vpliv.

Prof. Frank je krio-elektronsko mikroskopijo preučeval že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nobelovo nagrado za kemijo si je pred dvema letoma delil z Jacquesom Dubochetom in Richardom Hendersonom. Vsi trije so prispevali pomembna odkritja, ki so vodila k razvoju krio-elektronske mikroskopije. Nobelovec je prepričan, da bo krio-elektronska mikroskopija omogočila nove poti zdravljenja tudi najtežjih, danes še vedno neozdravljivih bolezni. Dober primer je že napredek pri razvoju zdravila za cistično fibrozo, ki vliva upanje številnim zdravstvenim delavcem, bolnikom in njihovim bližnjim.


Aktualna tema

4521 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Slike, vredne tisoč besed

10.09.2019

Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Z uglednim znanstvenikom, ki pravi, da mu je klic iz Stockholma ob 5.18 zjutraj obrnil življenje na glavo, se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jernej Stare/ Kemijski inštitut

V družbi Nobelovca na predstavitvi novega super mikroskopa na Kemijskem inštitutu. "Še vedno se mi zdi, da sanjam."

Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Prof. Frank se še vedno dobro spomni tistega oktobrskega jutra pred dvema letoma, ko so ga poklicali z Odbora za Nobelovo nagrado:

Poklicali so me navsezgodaj, ob 5.18. Bilo je zelo vznemirljivo in tudi čustveno, saj sem se v tistem trenutku zavedel, da se bo moje življenje za vedno spremenilo. Vse se je spremenilo; Nobelova nagrada zelo vpliva na vsakdanje življenje – na odnose z drugimi ljudmi, na prihodnost. In vse to se zgodi, vse to me je v hipu preblisnilo, vsega tega sem se zavedel v enem trenutku.

S pomočjo sodobnih krio-elektronskih mikroskopov, kakršnega imajo zdaj tudi na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, lahko raziskovalci jasno slikajo in vidijo celične strukture, ki so bile prej nevidne. Če poznamo zgradbo in funkcijo molekul, če poznamo procese v celicah, lahko naredimo prve korake naprej k razvoju novih postopkov zdravljenja. Po svetu je že približno 200 znanstvenih centrov, ki so opremljeni z zmogljivimi mikroskopi.

Krio-elektronska mikroskopija je revolucionarno vplivala na razvoj številnih ved o življenju – od biokemije do medicine in farmacije. Raziskovalci so z njeno pomočjo razvili nova zdravila, pravi prof. Frank:

Čeprav menim, da je to šele začetek še bolj silovitega razvoja. Za odkritje novih zdravil potrebujemo večjo ločljivost, zato metodo še vedno razvijamo. Izboljšati moramo zmogljivost kamer in najti še nekaj novih tehnoloških rešitev, ki nas bodo popeljale v pravo smer. V tem trenutku je težko napovedati, kakšen bo domet krio-elektronske mikroskopije. Še vedno je veliko molekul, ki nam niso poznane, vendar igrajo pomembno vlogo v molekularni medicini. Res smo šele na začetku. Šele v naslednjih desetih, dvajsetih letih se bo pokazal njen vpliv.

Prof. Frank je krio-elektronsko mikroskopijo preučeval že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nobelovo nagrado za kemijo si je pred dvema letoma delil z Jacquesom Dubochetom in Richardom Hendersonom. Vsi trije so prispevali pomembna odkritja, ki so vodila k razvoju krio-elektronske mikroskopije. Nobelovec je prepričan, da bo krio-elektronska mikroskopija omogočila nove poti zdravljenja tudi najtežjih, danes še vedno neozdravljivih bolezni. Dober primer je že napredek pri razvoju zdravila za cistično fibrozo, ki vliva upanje številnim zdravstvenim delavcem, bolnikom in njihovim bližnjim.


11.09.2023

"Nasilje nad starejšimi se dogaja povsod, tudi doma"

Nasilje ima daljnosežne posledice za duševno in telesno počutje milijonov starejših oseb po vsem svetu. Prav zato Organizacija Združenih narodov vse več pozornosti posveča prav starejšim osebam in njihovim človekovim pravicam. Avgusta so objavili poročilo posebne neodvisne poročevalke Caludie Mahler o različnih pojavnih oblikah zlorab ter njeno analizo možnosti preprečevanja in zaščite starejših oseb. Novinarka Tita Mayer se je o aktualnem poročilu, katerega glavne ugotovitve so strnili pri Ženskem lobiju Slovenije, pogovarjala s predsednico ŽLS Sonjo Lokar.


08.09.2023

Na Rabu bodo počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča

Jutri, v soboto, bodo v bližini Kampora na hrvaškem otoku Rab počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča. Italijanska okupacijska vojska ga je postavila poleti leta 1942, vanj pa zaprla na tisoče Slovencev, Italijanov in Judov. Čeprav je taborišče delovalo samo slabo leto, je v njem zaradi lakote, bolezni, poraznih higienskih razmer in nasilja umrlo več kot tisoč ljudi, predvsem civilistov. Med udeleženci proslave bodo, kot kaže, tudi letos manjkali politični predstavniki Italije. V državi, ki je med drugo svetovno vojno okupirala tudi velik del ozemlja današnje Slovenije, ohranjajo spomin na fašistično nasilje zlasti pri Združenju italijanskih partizanov ÁNPI. Zadnja leta ga vodi predsednik Gianfranco Pagliarulo, ki bo v soboto na Rabu med slavnostnimi govorniki. Z njim se je v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.


08.09.2023

Nov magistrski program vesoljske medicine in fiziologije

Slovenija bo prihodnje leto postala ena od izvajalk novega podiplomskega programa vesoljske fiziologije in medicine ljudi v skrajnih razmerah, ki bo prvi te vrste na svetu. Študenti dveletnega programa se bodo najprej teoretično usposabljali v Franciji in Nemčiji, v Sloveniji pa bodo opravljali praktični del študija – med drugim v skrajnih razmerah kraških jam in visokogorja Julijskih Alp.


08.09.2023

Slovenija po politiki spolne kvote vpeljuje tudi v gospodarstvo

Na ministrstvu za gospodarstvo po evropski direktivi pripravljajo zakon, ki spolne kvote uvaja tudi v gospodarstvo. S tem zakonom bodo od leta 2027 morali predstavniki podzastopanega spola, torej v večini primerov ženske, zasedati vsaj 40 odstotkov neizvršnih direktorskih mest oz. nadzorniških svetov ali vsaj tretjino vseh direktorskih mest. Spolne kvote sicer pri nas sicer niso novost. Poznamo jih denimo iz politike, kjer so po skoraj dveh desetletjih opazne pozitivne spremembe. O tej tematiki se novinar Rene Markič v prispevku pogovarja s profesorico delovnih razmerij na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu Jano Javornik, nekdanjim ustavnim sodnikom Cirilom Ribičičem in Jasno Mikić Ljubi s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto: Reuters/MMC


07.09.2023

"Ne moremo si metati peska v oči, dejstvo je, da se nasilje dogaja."

V torek je Slovenijo pretresel primer nasilja v trebanjskem domu za starejše občane. Mladoletna dijakinja je med opravljanjem počitniškega dela izvajala telesno nasilje nad varovanci, posnetke nasilja pa objavila na socialnih omrežjih. Kako razširjen je problem nasilništva v zavodih po državi? Kako je sploh lahko prišlo do tako deviantnega dejanja? Pojasnila je iskala Eva Lipovšek s sogovorniki, ki so ji povedali, da tudi slabi delovni pogoji vplivajo na razmah nasilja, ne smejo pa biti izgovor za nasilje. Država bi morala ukrepati v več smereh, opozarjajo strokovnjaki. Nujno je sprejetje interventnega zakona za reševanje kadrovske stiske v zavodih, rešiti bi morali tudi problem s podplačanostjo kadra. Nasloviti pa bi morali tudi vsesplošno neozaveščenost, pomanjkljiv sistem mentorstva in individualizem, ki mlade sili v iskanje potrditve preko socialnih omrežij. FOTO: Pixabay


07.09.2023

Mesec dni po poplavah: Kakšno je stanje ob Savinji od Luč do Braslovč?

Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi dolvodno v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150-ih domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo ne prevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč. Čeprav se mudi s sanacijskimi ukrepi, pa je zdaj tudi čas za razmislek, kako naprej. V preteklosti so se namreč naredile številne napake, predvsem z umeščanjem objektov v prostor. Ob Savinji so pustošile 500 letne vode, gre za izreden dogodek, a zaradi globalnih klimatskih sprememb, ni jamstva, da se ne bo kmalu ponovil.


06.09.2023

Mladoletniki lahko brez večjih težav prek spleta pridejo do alkohola

Slovenija je v vrhu držav po deležu ljudi, ki uživajo alkohol. To se odraža tudi pri mladih, ki se z njim srečajo veliko pred dopolnitvijo 18ega leta. Največja težava je visoka dostopnost do alkohola. Mladi ga namreč lahko naročajo tudi prek spleta, po izsledkih raziskave Zveze potrošnikov Slovenije pa jim ob tem na nobeni točki ni treba izkazati polnoletnosti. Več v pogovoru z Renejem Markičem.


06.09.2023

Ali bodo posledice vremenskih ujm vplivale na naložbe v zdravstvu?

Zaradi odprave posledic po letošnjih vremenskih ujmah naložbe v zdravstvu za zdaj, kot kaže, ne bodo ustavljene. Večina naložb, ki so vezane na evropska sredstva, namreč poteka v skladu z roki, pojasnjuje državni sekretar Marjan Pintar. Težave, ki so pa izhajajo predvsem iz razmer v celotni gradbeni industriji v širšem evropskem prostoru.


06.09.2023

Blazno resno o HPV

Desa Muck s knjigo Blazno resno o HPV poziva starše, naj s cepljenjem zaščitijo svoje otroke pred številnimi raki in drugimi boleznimi.


05.09.2023

Šola je namenjena otrokom, ne pa staršem

Po dveh mesecih bezskrbnih počitnic je znova čas, da otroci sedejo za šolske klopi. S šolo pa seveda pridejo tudi domače naloge, ocenjevanja in učenje. Čeprav se v šoli naučimo veliko različnih stvari, se le malo kdaj pogovarjamo o tem, kako se je najbolje učiti, in o tem, do kolikšne mere lahko starši pomagajo pri učenju svojim otrokom. Več v prispevku Lane Furlan, prebral ga je Marko Rozman.


04.09.2023

Pogovor s predsednikoma krovnih organizacij porabskih Slovencev

Pogovarjali smo se s predsednikoma krovnih organizacij porabskih Slovencev - s predsednico Zvez Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs in predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem, zaslužnim tudi za Mali Triglav, ki stoji v Andovcih.


04.09.2023

Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss

Za zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu je bila prvič izvoljena leta 2014, lani je bila izvoljena že tretjič. Kakšne so njene pristojnosti? Kaj lahko dejansko naredi v parlamentu pa tudi, kdaj bodo znani rezultati popisa prebivalstva?


04.09.2023

Porabski Slovenci imajo svoje medije že več deset let

Porabski Slovenci imajo svoje medije že več deset let, najstarejši izmed njih je časopis, tednik Porabje, ki izhaja že 32 let. Imajo tudi svojo radijsko postajo in televizijski program. O njih so spregovorili glavni urednik Radia Monošter Atila Bartakovič, glavna urednica tednika Porabje Nikoletta Vajda Nagy in Dušan Mukič, urednik televizijske oddaje Slovenski utrinki.


01.09.2023

Izredna socialna pomoč

Interventni zakon, kjer je med drugim urejeno vprašanje solidarnostnih pomoči, so včeraj potrdili v državnem zboru. V zakonu je nabor različnih pomoči za prizadeta gospodinjstva. Vse žrtve poplav in plazov, ne glede na dohodek ali premoženje, bodo upravičene do izredne denarne socialne pomoči. O pomočeh za posameznike se z generalno direktorico Direktorata za socialne zadeve Barbaro Goričan z ministrstva za delo pogovarjala Urška Valjavec.


01.09.2023

Prvi šolski dan: OŠ Franja Goloba Prevalje

Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Franja Goloba Prevalje je dopisnica Metka Pirc najprej poklepetala z učenci Timotejem, Filipom, Nejcem, Tano, Tiso in Tajo ter s knjižničarko Mojco Pungartnik. V drugem javljanju iz Mežiške doline pa sta o aktualnih razmerah in dolgoročnih posledicah ujme spregovorili ravnateljica OŠ Franja Goloba Prevalje dr. Andreja Tinta in svetovalna delavka Urška Petrič.


01.09.2023

Prvi šolski dan: OŠ Nazarje

Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Nazarje smo pred mikrofon povabili poveljnika civilne zaščite občine Nazarje Filipa Strnišnika, ravnateljico OŠ Nazarje Vesno Lešnik ter učenki Emo in Zojo.


01.09.2023

Prvi šolski dan: OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad

Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Dan smo začeli smo v Gornjem Gradu, kjer smo pred mikrofon povabili ravnateljico OŠ Frana Kocbeka Blanko Nerat in župana Gornjega Gradu Antona Špeha. Besedo smo dali tudi učencem in učiteljicam. Na terenu so Špela Šebenik, Lucija Fatur in Lana Furlan.


31.08.2023

Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje

Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že sedmo leto zapored leto zapored združila radijsko oddajo za otroke z 58-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov ob 19.45 prisluhnili pravljični nanizanki o pesniku jazbecu in gozdnih prijateljih, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Pravljice bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev Jožice Avbelj, Maje Končar, Marijane Brecelj, Iva Bana, Željka Hrsa in Zvoneta Hribarja.


31.08.2023

Z novim šolskim letom se začenjajo tudi preventivne akcije policije

1. septembra se začenja novo šolsko leto in prvič bo šolski prag prestopilo tudi 20 tisoč 700 prvošolčkov, ki so najranljivejši udeleženci v prometu. Za to, da bi bila njihova pot v šolo in iz nje na samo jutri, ampak čez vse šolsko leto čimbolj varna, smo za nekaj pojasnil o preventivnih akcijah v studio povabil vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivana Kapuna.


29.08.2023

Obstaja možnost, da bo denarja za prvo pomoč državljanom in podjetjem po poplavah premalo

V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo vlog za prvo humanitarno pomoč po nedavnih ujmah. Rdeči Križ in Karitas sta prejela okoli 5000 vlog, pristojne komisije pa so danes že začele z njihovim pregledovanjem. Vsa izplačila naj bi bila sicer izvedena v prvi polovici septembra. Ta petek pa poteče rok za oddajo ocene škode za podjetja, ki so bila oškodovana v poplavah in želijo prejeti predplačila. Do zdaj so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prejeli okoli 300 vlog.


Stran 26 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov