Predlog novele medijskega zakona, s katero želi ministrstvo za kulturo popraviti najnujnejše, prinaša tudi nekaj sprememb, povezanih z oglaševanjem. Ministrstvo bi popolnoma sprostilo radijsko oglaševanje, za televizijo pa večina oglaševalskih omejitev ostane, saj so urejene v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Predlagana medijska novela liberalizira oglaševanje. Bo v eni radijski uri lahko 60 minut oglasov?

Predlog novele medijskega zakona, s katero želi ministrstvo za kulturo popraviti najnujnejše, prinaša tudi nekaj sprememb, povezanih z oglaševanjem, je v prispevku poročala Tatjana Pirc. Ministrstvo bi popolnoma sprostilo radijsko oglaševanje, za televizijo pa večina oglaševalskih omejitev ostane, saj so urejene v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah. Kakšni so odzivi na predlagano liberalizacijo oglaševanja, še posebej radijskega? Izvršna direktorica Slovenske oglaševalske zbornice Mojca Briščik:

»Verjamemo, da je imel predlagatelj tehtne razloge za črtanje členov o omejevanju oglaševanja.«

Aleš Lipičnik, predsednik Sveta za radiodifuzijo, pravi, da bi moralo biti oglaševanje v medijih regulirano, »ker so v javnem interesu kakovostne vsebine in oglasna sporočila v takšnem obsegu, ki je za gledalca, poslušalca sprejemljiv«. Lipičnik o nadaljnji usodi medijske novele: »Čeprav vemo, da potrebujemo boljšo medijsko zakonodajo, je večja verjetnost, da se bo kje zataknilo kot pa, da bo šlo vse gladko.«

»Svet delavcev RTV Slovenija se ne strinja s predlaganim črtanjem členov o omejevanju oglaševanja, ugotavlja, da oglaševanje kliče po določeni regulaciji v vseh medijih, še posebej pa v javnem servisu,« je povedala Petra Bezjak Cirman, predsednica sveta, ki še dodaja: »Medijev, ki uresničujejo javni interes, se ne bi smelo prepustiti trgu.«

Dr. Sandra Bašić Hrvatin, profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, je takole ocenila medijsko novelo:

»V ozadju ni ne vizije ne strategije.« O liberalizaciji oglaševanja pa je med drugim povedala: »Opuščene so varovalke, ki so v medijskem zakonu varovale pravice državljank in državljanov. Nekoliko nenavadno je, da ministrstvo za kulturo bolj skrbi za industrijo kot pa za državljanke in državljane.«

12. in 26. člen predlagane medijske novele bi bilo po vsem, kar so povedali naši sogovorniki, zagotovo treba še temeljito pretehtati, sicer pa pričakujemo, da bo ministrstvo za kulturo javnosti v kratkem vsebinsko predstavilo pripombe, ki so jih dobili v času javne razprave o predlogu prenovljenega zakona o medijih.