Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prešernov spomenik je razburjal že pred postavitvijo. Kaj šele po odkritju.
10. septembra 1905 so v Ljubljani odkrili Prešernov spomenik. A pot je bila dolga – od prve zamisli do natečajnega razpisa je preteklo celih 50 let. Na natečaj je prispelo nekaj več kot 5 predlogov, niti eden s strani konservativcev. Tudi denar za postavitev spomenika (ki so ga zbirali 17 let) seveda ni prišel od tam – je pa sicer kapljal z vseh koncev: tudi z Dunaja, Prage, Zagreba in drugih evropskih mest in iz vseh družbenih slojev. Na svečanem odkritju spomenika se je zbralo okoli 20 tisoč obiskovalcev, a morda je bolj zanimivo vprašanje: koga ni bilo? Praznovanja se niso udeležili ne v škofijski palači, niti ne v ljubljanskih župniščih, razlaga turistični vodnik Martin Šušteršič. In zakaj ne? Ker je najbolj razburjala razgaljena muza…
“V tistem času so bile damske obleke zaprte vsaj do sredine, če ne do vrha vratu. Razburjala je tudi lokacija – konservativci so rekli, da so napredni postavili Prešerna pred cerkvijo Marijinega oznanjenja.”
Škofa Jegliča je gola muza tako razburila, da je zahteval umik spomenika, zasajena pa naj bi bila tudi drevesa pred bližnjo cerkvijo, da bi zastrla nespodobno stvaritev. Je bilo pa v slavnostnih govorih slišati poudarjanje slovanske enotnosti. Prvi je na govorniški oder stopil Ivan Tavčar in povedal takole:
“Kdo bi nas poznal dandanes, da nam neznana Vrba ni rodila nebeškega pesnika? France Prešeren skopal nam je strugo, globoko in široko, po kateri se zliva do nas slovanski duh, skoval je vez, močno, in zdatno, ki nas spaja z vsemi slovanskimi rodovi. Zatorej je današnje odkritje tudi slavnost vseslovanska, česar nikomur ne prikrivamo in nikomur prikrivati nočemo!”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prešernov spomenik je razburjal že pred postavitvijo. Kaj šele po odkritju.
10. septembra 1905 so v Ljubljani odkrili Prešernov spomenik. A pot je bila dolga – od prve zamisli do natečajnega razpisa je preteklo celih 50 let. Na natečaj je prispelo nekaj več kot 5 predlogov, niti eden s strani konservativcev. Tudi denar za postavitev spomenika (ki so ga zbirali 17 let) seveda ni prišel od tam – je pa sicer kapljal z vseh koncev: tudi z Dunaja, Prage, Zagreba in drugih evropskih mest in iz vseh družbenih slojev. Na svečanem odkritju spomenika se je zbralo okoli 20 tisoč obiskovalcev, a morda je bolj zanimivo vprašanje: koga ni bilo? Praznovanja se niso udeležili ne v škofijski palači, niti ne v ljubljanskih župniščih, razlaga turistični vodnik Martin Šušteršič. In zakaj ne? Ker je najbolj razburjala razgaljena muza…
“V tistem času so bile damske obleke zaprte vsaj do sredine, če ne do vrha vratu. Razburjala je tudi lokacija – konservativci so rekli, da so napredni postavili Prešerna pred cerkvijo Marijinega oznanjenja.”
Škofa Jegliča je gola muza tako razburila, da je zahteval umik spomenika, zasajena pa naj bi bila tudi drevesa pred bližnjo cerkvijo, da bi zastrla nespodobno stvaritev. Je bilo pa v slavnostnih govorih slišati poudarjanje slovanske enotnosti. Prvi je na govorniški oder stopil Ivan Tavčar in povedal takole:
“Kdo bi nas poznal dandanes, da nam neznana Vrba ni rodila nebeškega pesnika? France Prešeren skopal nam je strugo, globoko in široko, po kateri se zliva do nas slovanski duh, skoval je vez, močno, in zdatno, ki nas spaja z vsemi slovanskimi rodovi. Zatorej je današnje odkritje tudi slavnost vseslovanska, česar nikomur ne prikrivamo in nikomur prikrivati nočemo!”
Zadnji teden marca je Društvo Radi pišemo z roko razglasilo za teden pisanja z roko, v katerega so z namenom promocije pisanja z roko vključili številne izobraževalne in kulturne ustanove. Zakaj tak teden in ali bo tipkanje sčasoma popolnoma nadomestilo ročno pisanje, je v nedeljskem jutru na Prvem razmišljala predsednica društva, mag. Marjana Jazbec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
15. aprila bo televizijski dnevnik praznoval 50 let oddajanja. Ob praznovanju obletnice osrednje informativne oddaje na Televiziji Slovenija je bilo na RTV Slovenija srečanje nekdanjih in aktivnih sodelavcev Dnevnika. Spremljali so ga govori odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič, direktorice Televizije Slovenije Ljerke Bizilj, generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca in nekdanjih voditeljev. Na Prvem smo se o prihodnosti oddaje pogovarjali z novo odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič.
Univerzalna dostopnost do zdravstva ni nekaj, kar je zagotovljeno vsem oziroma si jo lahko privoščijo brez večje finančne obremenitve. Vsaj polovica prebivalstva še vedno nima polnega kritja osnovnih zdravstvenih storitev. 100 milijonov ljudi se še vedno nahaja v skrajni revščini, zato ker morajo plačevati za zdravstveno varstvo, več kot 800 milijonov ljudi pa porabi več kot 10 odstotkov proračuna gospodinjstva za plačila v zdravstvu. Zato je ta univerzalna dostopnost vizija, h kateri stremijo vse članice OZN, je pa to tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo jutri. Gre za zelo kompleksno področje, kot je Tini Lamovšek razložil Tit Albreht z Nacionalnega inštituta z javno zdravje, ne smemo v raziskava in lestvicah gledati selektivno, ampak širše. Kot primer je navedel, kako imata Slovenija in Nemčija prebivalce s podobno pričakovano življenjsko dobo, čeprav država na severu za zdravstvo glede na BDP nameni 4000 na prebivalca, mi pa slabih 2000 evrov.
O čem gasilci razmišljajo, ko so na poti na intervencijo? Kakšne posledice puščajo tragični prizori? Na kakšen način lahko pomagamo, če smo prvi na kraju prometne nesreče?
Problematiko osvetljujeta zdravnik Bojan Knap, ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovanju vrhunskim in rekreativnim športnikom, ter psihiater Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V veljavo je stopil pravilnik, s katerim bo Slovenija kot doslej že sedem drugih evropskih držav omejila vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin v živilih je zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane in znaša dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu.
O živahnem start-up podjetništvu pri nas in pričakovanjih do naslednje vlade se je Maja Derčar pogovarjala z Boštjanom Špetičem, solastnikom Zemante in tistim, ki v okviru Silicijevih vrtičkov zbira podatke o slovenskih zagonskih podjetjih.
Ena od glavnih vprašanj in morda tudi želja pri novi tehnologiji je tudi vprašanje samovozečih vozil – nekatere je tega strah, drugi že sanjarijo o tem, da se bodo v avtomobilu prej ukvarjali z vsem drugim kot pa z vožnjo samo. Da bodo že jutri takšna vozila polna cest, seveda ni realistično, pa vendar strokovnjaki in znanstveniki moči, napore, energijo in znanje usmerjajo tudi v to. Kako je sicer s tem v Sloveniji? Je tudi za našo državo – kot mnogi radi poudarjajo – prihodnost že tu? Tina Lamovšek se je o tem pogovarjala z generalnim sekretarjem AMZS-ja Francetom Kmetičem.
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako v času, ko je naša pozornost vse bolj razpršena in ko je zaradi preobilja informacij, ki so nam na voljo, vedno teže presojati, katere so pomembne in pozornosti vredne ter kako spodbuditi javnost, da se angažira za določen družbeno koristen politični cilj? Z Matom Žgajnerjem, enim od programskih razvijalcev Inštituta Danesjenovdan, kjer so v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Ljubljana pripravili odmevno peticijo za ukinitev baterijske reje kokoši. Najprej, pravi Žgajner, se je treba sprijazniti s tem, so se načini sledenja medijskim vsebinam z razmahom interneta bistveno spremenili.
Slovenija je imela po letih primanjkljajev lani prvič javnofinančni presežek. Sicer skromen, vendar je dosežen leto pred načrtom. To je presenečenje tudi za finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. Z njo se pogovarja Zdenka Bakalar.
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Neveljaven email naslov