Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gotovo se je kateri od otrok, ki obiskuje šolo, kdaj pošalil, da je najlepši del šole pravzaprav čas, ko nastopi obrok: pa naj gre za zajtrk, malico ali kosilo. Vendar vsi ne dobivajo enotnih obrokov, nekateri morajo namreč zaradi zdravstvenih težav določeno živilo ali skupino živil izločiti iz prehrane in so zato upravičeni do t. i. medicinsko indicirane diete. Se pa pojavljajo tudi želje, ponekod tudi zahteve staršev, da je njihov otrok upravičen do prehrane, ki ni medicinsko utemeljena.
Kdaj je otrok v vrtcu ali šoli upravičen do šolske dietne prehrane?
Delež medicinsko indiciranih diet je približno 5,5 odstotka, je pa opaziti čedalje več želja staršev, da se njihovim otrokom pripravi hrana, ki nima zdravstvene podlage.
Prehrana, ki medicinsko ni utemeljena, predstavlja zelo veliko in nepotrebno breme za vzgojno-izobraževalne zavode tako z moralnega, organizacijskega in seveda tudi z ekonomskega vidika. -Irena Simčič, Zavod za šolstvo.
“Druge posode, nov pribor, ločeno serviranje in shranjevanje živil…” nekatere logistične in organizacijske izzive ob primeru brezglutenske diete – če ima otrok na primer celiakijo – predstavu Zlatka Prelog z Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava:
Torej, priprava diete na podlagi priporočil alternativnih zdravilcev, ki se ukvarjajo npr. z bioresonanco, homeopatijo itn., ter verskih in drugih osebnih prepričanj staršev – recimo želje po vegetarijanski ali veganski dieti – ter drugačnih diet za šole niso obvezujoče. Lahko pa jih ponudijo v skladu s svojimi možnostmi. O dogovoru na osnovni šoli Ledina njen ravnatelj Goran Popovič: “Zaradi verskih razlogov smo to uredili z dvema jedilnikoma: ponudimo hrano s svinjino oziroma brez svinjine.”
Pa so starši zahtevnejši od otrok? Popovič se pri odgovoru ne osredotoči zgolj na področje prehrane: “Na splošno so starši na vseh področjih, ki so vezani na šolo, zahtevnejši. Tako kot to velja za ocene, programe, velja tudi za hrano. Starši se vse bolj vtikajo v delo šole, to, da ne zaupajo šolskemu sistemu, je velik problem. ” Nadaljuje, da starši očitno težko prepustijo ta del vzgoje in izobraževanja strokovnjakom, država pa da je dovolila, da vsak, ki ima 3 minue časa, ima tudi pravico priti na šolo in pojasnjevati, kaj je prav. “Seveda je prav, da izrazi svoje mnenje, a tu govorimo o zahtevkih. Če jim ne ugodimo, so potem inšpekcijski pregledi,” pvoe Popovič.
Otrok je upravičen do šolske dietne prehrane le z zdravniškim potrdilom specialista.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Gotovo se je kateri od otrok, ki obiskuje šolo, kdaj pošalil, da je najlepši del šole pravzaprav čas, ko nastopi obrok: pa naj gre za zajtrk, malico ali kosilo. Vendar vsi ne dobivajo enotnih obrokov, nekateri morajo namreč zaradi zdravstvenih težav določeno živilo ali skupino živil izločiti iz prehrane in so zato upravičeni do t. i. medicinsko indicirane diete. Se pa pojavljajo tudi želje, ponekod tudi zahteve staršev, da je njihov otrok upravičen do prehrane, ki ni medicinsko utemeljena.
Kdaj je otrok v vrtcu ali šoli upravičen do šolske dietne prehrane?
Delež medicinsko indiciranih diet je približno 5,5 odstotka, je pa opaziti čedalje več želja staršev, da se njihovim otrokom pripravi hrana, ki nima zdravstvene podlage.
Prehrana, ki medicinsko ni utemeljena, predstavlja zelo veliko in nepotrebno breme za vzgojno-izobraževalne zavode tako z moralnega, organizacijskega in seveda tudi z ekonomskega vidika. -Irena Simčič, Zavod za šolstvo.
“Druge posode, nov pribor, ločeno serviranje in shranjevanje živil…” nekatere logistične in organizacijske izzive ob primeru brezglutenske diete – če ima otrok na primer celiakijo – predstavu Zlatka Prelog z Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava:
Torej, priprava diete na podlagi priporočil alternativnih zdravilcev, ki se ukvarjajo npr. z bioresonanco, homeopatijo itn., ter verskih in drugih osebnih prepričanj staršev – recimo želje po vegetarijanski ali veganski dieti – ter drugačnih diet za šole niso obvezujoče. Lahko pa jih ponudijo v skladu s svojimi možnostmi. O dogovoru na osnovni šoli Ledina njen ravnatelj Goran Popovič: “Zaradi verskih razlogov smo to uredili z dvema jedilnikoma: ponudimo hrano s svinjino oziroma brez svinjine.”
Pa so starši zahtevnejši od otrok? Popovič se pri odgovoru ne osredotoči zgolj na področje prehrane: “Na splošno so starši na vseh področjih, ki so vezani na šolo, zahtevnejši. Tako kot to velja za ocene, programe, velja tudi za hrano. Starši se vse bolj vtikajo v delo šole, to, da ne zaupajo šolskemu sistemu, je velik problem. ” Nadaljuje, da starši očitno težko prepustijo ta del vzgoje in izobraževanja strokovnjakom, država pa da je dovolila, da vsak, ki ima 3 minue časa, ima tudi pravico priti na šolo in pojasnjevati, kaj je prav. “Seveda je prav, da izrazi svoje mnenje, a tu govorimo o zahtevkih. Če jim ne ugodimo, so potem inšpekcijski pregledi,” pvoe Popovič.
Otrok je upravičen do šolske dietne prehrane le z zdravniškim potrdilom specialista.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.
V času poletnih počitnic in dopustov, ko imajo mladostniki več prostega časa, se jim praviloma ponudi tudi več priložnosti za pitje alkohola, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle osebe za spodbujanje mladih k odgovornemu pristopu do alkohola. Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem, je Juretu Čepinu povedala doktorica Maja Roškar z NIJZ-ja.
Ste si danes že privoščili vrček piva? Danes imate za to prav poseben razlog, vsak prvi petek v avgustu namreč že skoraj povsod po svetu praznujejo mednarodni dan piva. Tudi temu prazniku pa letos daje pečat globalna pandemija COVID-19. A ta nikakor ne zmanjšuje pomena in poslanstva praznika. Prav nasprotno, sporočajo iz Združenja slovenskih pivovarn. Z Jernejem Smolnikarjem, predsednikom združenja, je ob pogovoru z brezalkoholnim pivom nazdravila Andreja Čokl.
Pošta Slovenije je 4. julija spremenila delovne čase večine poštnih poslovalnic. Za to so se odločili, ker že od leta 2008 beležijo upad poštnih storitev, kar je tudi posledica uporabe spletnih storitev, predvsem v bančništvu. Na Pošti so prepričani, da je dostopnost do poštnih storitev še vedno dobra, tudi zaradi uvedbe tako imenovanih kontaktnih točk oziroma paketomatov, ki jih je že več kot 400. A za nekatere stvari je še vedno treba v poštno poslovalnico, zato spremenjen delovni čas najbolj jezi tiste, ki zaradi službe ne uspejo priti tja pravočasno. Več Lidija Cokan.
V Sloveniji na leto oddajo do 20 psov slepim in ostalim invalidnim osebam. Psi vodniki so tisti, ki jih urijo za pomoč slepim. Vsak slepi ali invalid lahko zaprosi za psa vodnika oz. pomočnika, če le ima ustrezne pogoje kot jih določajo pravilniki. Šele v zadnjih dveh letih pa so pri nas začeli trenirati tudi pse pomočnike, ki so namenjeni invalidom.
Konec julija so sedemdnevno pot okoli Slovenije začela starodobna vozila, zbrana v projektu SOS 2020 (Starodobniki okoli Slovenije 2020). Namen: promovirati lepote Slovenije, tehnično dediščino in z zbranimi dobrodelnimi prispevki pomagati mlademu fantu na invalidskem vozičku.
Po tem, ko so svet obkrožili posnetki silovite včerajšnje eksplozije v Bejrutu, je bilo veliko tudi analiziranja in ugotavljanja, kaj bi lahko povzročilo takšno razdejanje. Informacije o 2750 tonah amonijevega nitrata v skladišču sredi pristanišča bi glede na sicer strogi nadzor nad to snovjo lahko govorile tudi o čem drugem, ne zgolj nesreči. Igor Boh iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uprave za zaščito in reševanje in prof. dr. Marko Gerbec, strokovnjak za procesno varnost na Inštitutu Jožefa Stefana.
Druga polovica preteklega šolskega leta je po Evropi potekala večinoma povsod na daljavo, le na Švedskem in Finskem ni še povsem jasno, kako bo v novem šolskem letu. Že v ponedeljek pa se je več sto tisoč šolarjev po poletnih počitnicah vrnilo v šole na severu Nemčije. Ob tem nas je zanimalo, kakšne so smernice pri organizaciji in poteku izobraževalnega procesa, pri upoštevanju distance, kako je z uporabo mask in razkuževanjem pri pouku, kako organizirajo odmore, šolsko prehrano, obšolske dejavnosti ipd. Pogovarjali smo se z dopisnico Polono Fijavž.
V toplih poletnih dneh ljudje osvežitev radi poiščejo na naravnih kopališčih, pogosto tudi na neurejenih. Kopanje na teh kopališčih ni prepovedano, je pa nujna velika previdnost. Otroci naj se na neurejenih kopališčih ne kopajo brez nadzora staršev ali druge odrasle osebe. Še posebej to velja za tekoče vode, razmere v rekah so namreč nepredvidljive in se lahko zelo hitro spremenijo. Več o tem, zakaj je kopanje v rekah lahko nevarno in na kaj je treba biti še posebej pozoren, pa v pogovoru s predsednikom Slovenske potapljaške zveze Mitjem Slavincem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Marsikdo to poletje, ob počitnikovanju na Hrvaškem ali kje južneje na Balkanu, intenzivno spremlja novice glede novih premerov okužb s Covid 19. Ljudje želijo biti namreč čim prej obveščeni o morebitni uvedbi 14-dnevne karantene ob povratku v domovino. Tiste, katerim je bila karantena že odrejena, nadzirajo zdravstveni inšpektorji. Na kakšen način izvajajo nadzor in v kolikšni meri ljudje upoštevajo zapovedano karanteno, več Marko Rozman.
Medtem, ko še vedno preiskujejo odgovornost nesrečo, ki je zahtevala 43 življenj. so zgradili nov viadukt, ki je dolg 1067 metrov in stoji na osemnajstih do 40 metrov visokih stebrih, ki imajo 50 metrov globoke temelje. Obložen je s steklenimi ploščami, ki promet branijo pred sunki vetra. Vzdolž obeh robov cestišča tečejo sončni paneli: most bo kar 95 odstotkov potrebne električne energije pridobil sam.
O testnem poletu astronavtov, Douga Hurleya in Boba Behnkena, ki sta včeraj po dveh mesecih uspešno pristala v Mehiškem zalivu, najbrž ne bi veliko govorili, če ne bi vesoljcev tja prvič v zgodovini poneslo vesoljsko plovilo v lasti zasebnega podjetja. Podjetje SpaceX Falcon v lasti Elona Muska je nedavno v orbito poslalo več sto satelitov, čaka jih še deset tisoče. Ameriška NASA je od leta 2011 pa vse do maja za polete v vesolje najemala ruske satelite, kar ni bilo prav poceni, zato je k sodelovanju povabila zasebna podjetja. O spremembah, ki jih prinaša v raziskovanje vesolja zasebna iniciativa, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Andrejo Gomboc, profesorico astronomije na Univerzi Nova Gorica.
Neveljaven email naslov