Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.

PGD Litija je zamrznila pogodbo o opravljanju javne službe, ker občina Litija ni izpolnjevanja pogodbenih določil

Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 evrov, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa.

Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov občine njihovim delodajalcem.

Litijski gasilci so razočarani tudi nad sodelovanjem z GZ Litija, kjer pa vse obtožbe zavračajo in trdijo, da njihovih namenov ne razumejo ter da so bili z njihovimi zahtevami seznanjeni že prej in da so na pogovor o problematiki povabili tudi predsednika PGD Litija Jana Marka, ki pa se vabilu ni odzval. Prav tako naj bi predsednik PGD Litija na sestanku na občini letos marca zatrdil, da nesoglasij in težav med litijskimi gasilci in občino ni.  O zamrznitvi pogodbe o opravljanju gasilske službe s strani PGD Litija so bili na gasilski zvezi obveščeni dva dneva prej, na seji poveljstva GZ Litija 5. septembra pa ni poveljnik Blaž Kokovica niti omenil ne težav niti njihovega ukrepa, do katerega je prišlo 11. septembra.

Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2000 EUR.

S strani občine so zdaj na gasilski mizi trije predlogi:

• Ustanovitev mešane komisije za iskanje nove lokacije gasilskega doma
• Župan Franci Rokavec lahko posreduje kot mediator med GZ Litija in prostovoljnimi gasilskimi društvi za ureditev financiranja
• Sklic sestanka z delodajalci, ki imajo zaposlene gasilce

Do nadaljnjega prevzemajo naloge PGD Litija iz sklopa pogodbe o opravljanju gasilske službe okoliška prostovoljna gasilska društva, na GZ Litija pa zatrjujejo, da je za varnost občanov poskrbljeno in da ta ni zmanjšana.

Oglejmo si dolžnosti lokalne skupnosti do gasilcev glede na zakon o gasilstvu:

Zakon o gasilstvu v 3. odstavku 17. člena nalaga pristojnemu organu lokalne skupnosti plačilo sredstev za opravljanje javne gasilske službe. V 1. odstavku istega zakona je tudi zapisano, da isti organ določa obseg in način opravljanja javne gasilske službe.

25. člen zakona o gasilstvu veleva, da prostovoljnemu gasilcu med intervencijo pripada nadomestilo plače. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme lokalne skupnosti. Prostovoljnega gasilca zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju delodajalec ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati.

V primeru, da se to ne zgodi, da torej gasilsko društvo ne opravlja javne službe v skladu s predpisi in pogoji iz 17. člena, lahko ustrezni organ lokalne skupnosti glede na 18. člen zakona o gasilstvu določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, se mu opravljanje javne službe ustrezno omeji ali odvzame.

In kakšne dolžnosti imajo prostovoljni gasilci?

Do stavke so upravičeni poklicni gasilci, ki pa morajo, glede na 15. člen zakona o gasilstvu, če med trajanjem stavke pride do povečane nevarnosti požara ali druge nesreče, stavko takoj prekiniti. O stavki prostovoljnih gasilcev v tem zakonu ni govora, ima pa protest litijskih gasilcev vse elemente le-te.

Stavka je namreč stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu. To je prekinitev dela za uresničevanje ekonomskih, socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka se lahko organizira v podjetju, organizaciji, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka.

Zakonskega mehanizma, ki bi župane prisilil v vzdrževanje javne gasilske službe, v bistvu ni. Zato ne preseneča, da tudi GZS nima pravega vzvoda, s katerim bi lahko prisilila župane v prevzemanje njihovega dela pogodbenih obveznosti.

Eno izmed jabolk spora v Litiji je tudi neurejen status prostovoljnih gasilcev, ki se kot jara kača vleče že vse od samostojnosti naše države. Najbolj pereče je vprašanje odhajanja gasilcev na intervencije v službenem času in refundacija izpada dohodka njihovih delodajalcev, ki ga je po zakonu dolžna kriti lokalna skupnost, torej občina. Njegovo rešitev so obljubljale vse vlade, pa zaenkrat še ni urejen.

Dejstvo je, da se obe stranki pogodbe o javni gasilski službi ne držita – lokalna skupnost na eni strani ni pravočasno zagotovila sredstev, gasilci pa so prenehali z izvajanjem javne gasilske službe, česar jim zakon o gasilstvu ne dovoljuje. O stavki ni govora niti v zakonu o društvih, ki velja tudi za prostovoljne gasilce.

Pogled na facebook profil Prostovoljnega gasilskega društva razkriva, da imajo litijski gasilci v lokalnem okolju in v javnosti podporo, vendar pa se kljub temu odpira nekaj vprašanj, na katera bo prej ali slej moral nekdo odgovoriti in zaradi njih tudi odgovarjati. Pa naj prihaja iz društva, zveze, občine ali ministrstva.