Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ali prostovoljni gasilci smejo stavkati?

13.09.2019

Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.

PGD Litija je zamrznila pogodbo o opravljanju javne službe, ker občina Litija ni izpolnjevanja pogodbenih določil

Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 evrov, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa.

Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov občine njihovim delodajalcem.

Litijski gasilci so razočarani tudi nad sodelovanjem z GZ Litija, kjer pa vse obtožbe zavračajo in trdijo, da njihovih namenov ne razumejo ter da so bili z njihovimi zahtevami seznanjeni že prej in da so na pogovor o problematiki povabili tudi predsednika PGD Litija Jana Marka, ki pa se vabilu ni odzval. Prav tako naj bi predsednik PGD Litija na sestanku na občini letos marca zatrdil, da nesoglasij in težav med litijskimi gasilci in občino ni.  O zamrznitvi pogodbe o opravljanju gasilske službe s strani PGD Litija so bili na gasilski zvezi obveščeni dva dneva prej, na seji poveljstva GZ Litija 5. septembra pa ni poveljnik Blaž Kokovica niti omenil ne težav niti njihovega ukrepa, do katerega je prišlo 11. septembra.

Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2000 EUR.

S strani občine so zdaj na gasilski mizi trije predlogi:

  • Ustanovitev mešane komisije za iskanje nove lokacije gasilskega doma
  • Župan Franci Rokavec lahko posreduje kot mediator med GZ Litija in prostovoljnimi gasilskimi društvi za ureditev financiranja
  • Sklic sestanka z delodajalci, ki imajo zaposlene gasilce

Do nadaljnjega prevzemajo naloge PGD Litija iz sklopa pogodbe o opravljanju gasilske službe okoliška prostovoljna gasilska društva, na GZ Litija pa zatrjujejo, da je za varnost občanov poskrbljeno in da ta ni zmanjšana.

Oglejmo si dolžnosti lokalne skupnosti do gasilcev glede na zakon o gasilstvu:

Zakon o gasilstvu v 3. odstavku 17. člena nalaga pristojnemu organu lokalne skupnosti plačilo sredstev za opravljanje javne gasilske službe. V 1. odstavku istega zakona je tudi zapisano, da isti organ določa obseg in način opravljanja javne gasilske službe.

  1. člen zakona o gasilstvu veleva, da prostovoljnemu gasilcu med intervencijo pripada nadomestilo plače. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme lokalne skupnosti. Prostovoljnega gasilca zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju delodajalec ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati.

V primeru, da se to ne zgodi, da torej gasilsko društvo ne opravlja javne službe v skladu s predpisi in pogoji iz 17. člena, lahko ustrezni organ lokalne skupnosti glede na 18. člen zakona o gasilstvu določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, se mu opravljanje javne službe ustrezno omeji ali odvzame.

In kakšne dolžnosti imajo prostovoljni gasilci?

Do stavke so upravičeni poklicni gasilci, ki pa morajo, glede na 15. člen zakona o gasilstvu, če med trajanjem stavke pride do povečane nevarnosti požara ali druge nesreče, stavko takoj prekiniti. O stavki prostovoljnih gasilcev v tem zakonu ni govora, ima pa protest litijskih gasilcev vse elemente le-te.

Stavka je namreč stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu. To je prekinitev dela za uresničevanje ekonomskih, socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka se lahko organizira v podjetju, organizaciji, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka.

Zakonskega mehanizma, ki bi župane prisilil v vzdrževanje javne gasilske službe, v bistvu ni. Zato ne preseneča, da tudi GZS nima pravega vzvoda, s katerim bi lahko prisilila župane v prevzemanje njihovega dela pogodbenih obveznosti.

Eno izmed jabolk spora v Litiji je tudi neurejen status prostovoljnih gasilcev, ki se kot jara kača vleče že vse od samostojnosti naše države. Najbolj pereče je vprašanje odhajanja gasilcev na intervencije v službenem času in refundacija izpada dohodka njihovih delodajalcev, ki ga je po zakonu dolžna kriti lokalna skupnost, torej občina. Njegovo rešitev so obljubljale vse vlade, pa zaenkrat še ni urejen.

Dejstvo je, da se obe stranki pogodbe o javni gasilski službi ne držita – lokalna skupnost na eni strani ni pravočasno zagotovila sredstev, gasilci pa so prenehali z izvajanjem javne gasilske službe, česar jim zakon o gasilstvu ne dovoljuje. O stavki ni govora niti v zakonu o društvih, ki velja tudi za prostovoljne gasilce.

Pogled na facebook profil Prostovoljnega gasilskega društva razkriva, da imajo litijski gasilci v lokalnem okolju in v javnosti podporo, vendar pa se kljub temu odpira nekaj vprašanj, na katera bo prej ali slej moral nekdo odgovoriti in zaradi njih tudi odgovarjati. Pa naj prihaja iz društva, zveze, občine ali ministrstva.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Ali prostovoljni gasilci smejo stavkati?

13.09.2019

Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.

PGD Litija je zamrznila pogodbo o opravljanju javne službe, ker občina Litija ni izpolnjevanja pogodbenih določil

Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 evrov, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa.

Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov občine njihovim delodajalcem.

Litijski gasilci so razočarani tudi nad sodelovanjem z GZ Litija, kjer pa vse obtožbe zavračajo in trdijo, da njihovih namenov ne razumejo ter da so bili z njihovimi zahtevami seznanjeni že prej in da so na pogovor o problematiki povabili tudi predsednika PGD Litija Jana Marka, ki pa se vabilu ni odzval. Prav tako naj bi predsednik PGD Litija na sestanku na občini letos marca zatrdil, da nesoglasij in težav med litijskimi gasilci in občino ni.  O zamrznitvi pogodbe o opravljanju gasilske službe s strani PGD Litija so bili na gasilski zvezi obveščeni dva dneva prej, na seji poveljstva GZ Litija 5. septembra pa ni poveljnik Blaž Kokovica niti omenil ne težav niti njihovega ukrepa, do katerega je prišlo 11. septembra.

Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2000 EUR.

S strani občine so zdaj na gasilski mizi trije predlogi:

  • Ustanovitev mešane komisije za iskanje nove lokacije gasilskega doma
  • Župan Franci Rokavec lahko posreduje kot mediator med GZ Litija in prostovoljnimi gasilskimi društvi za ureditev financiranja
  • Sklic sestanka z delodajalci, ki imajo zaposlene gasilce

Do nadaljnjega prevzemajo naloge PGD Litija iz sklopa pogodbe o opravljanju gasilske službe okoliška prostovoljna gasilska društva, na GZ Litija pa zatrjujejo, da je za varnost občanov poskrbljeno in da ta ni zmanjšana.

Oglejmo si dolžnosti lokalne skupnosti do gasilcev glede na zakon o gasilstvu:

Zakon o gasilstvu v 3. odstavku 17. člena nalaga pristojnemu organu lokalne skupnosti plačilo sredstev za opravljanje javne gasilske službe. V 1. odstavku istega zakona je tudi zapisano, da isti organ določa obseg in način opravljanja javne gasilske službe.

  1. člen zakona o gasilstvu veleva, da prostovoljnemu gasilcu med intervencijo pripada nadomestilo plače. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme lokalne skupnosti. Prostovoljnega gasilca zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju delodajalec ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati.

V primeru, da se to ne zgodi, da torej gasilsko društvo ne opravlja javne službe v skladu s predpisi in pogoji iz 17. člena, lahko ustrezni organ lokalne skupnosti glede na 18. člen zakona o gasilstvu določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, se mu opravljanje javne službe ustrezno omeji ali odvzame.

In kakšne dolžnosti imajo prostovoljni gasilci?

Do stavke so upravičeni poklicni gasilci, ki pa morajo, glede na 15. člen zakona o gasilstvu, če med trajanjem stavke pride do povečane nevarnosti požara ali druge nesreče, stavko takoj prekiniti. O stavki prostovoljnih gasilcev v tem zakonu ni govora, ima pa protest litijskih gasilcev vse elemente le-te.

Stavka je namreč stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu. To je prekinitev dela za uresničevanje ekonomskih, socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka se lahko organizira v podjetju, organizaciji, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka.

Zakonskega mehanizma, ki bi župane prisilil v vzdrževanje javne gasilske službe, v bistvu ni. Zato ne preseneča, da tudi GZS nima pravega vzvoda, s katerim bi lahko prisilila župane v prevzemanje njihovega dela pogodbenih obveznosti.

Eno izmed jabolk spora v Litiji je tudi neurejen status prostovoljnih gasilcev, ki se kot jara kača vleče že vse od samostojnosti naše države. Najbolj pereče je vprašanje odhajanja gasilcev na intervencije v službenem času in refundacija izpada dohodka njihovih delodajalcev, ki ga je po zakonu dolžna kriti lokalna skupnost, torej občina. Njegovo rešitev so obljubljale vse vlade, pa zaenkrat še ni urejen.

Dejstvo je, da se obe stranki pogodbe o javni gasilski službi ne držita – lokalna skupnost na eni strani ni pravočasno zagotovila sredstev, gasilci pa so prenehali z izvajanjem javne gasilske službe, česar jim zakon o gasilstvu ne dovoljuje. O stavki ni govora niti v zakonu o društvih, ki velja tudi za prostovoljne gasilce.

Pogled na facebook profil Prostovoljnega gasilskega društva razkriva, da imajo litijski gasilci v lokalnem okolju in v javnosti podporo, vendar pa se kljub temu odpira nekaj vprašanj, na katera bo prej ali slej moral nekdo odgovoriti in zaradi njih tudi odgovarjati. Pa naj prihaja iz društva, zveze, občine ali ministrstva.


09.08.2022

Zdravstvena blagajna je do maja izplačala 113 milijonov evrov za bolniška nadomestila zaradi izolacije

Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.


08.08.2022

V Sloveniji živi med dvesto in tristo tisoč domačih mačk

Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.


08.08.2022

Pobuda za ozelenitev Krasa s semenskimi kroglicami

O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.


05.08.2022

Vodja Zleta v Cerknem Domen Uršič: Bojim se, da je to zadnji zlet tabornikov v takšni obliki, kot jo poznamo zdaj

Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.


04.08.2022

Prof. dr. Nadja Zupan Hajna: Modeli napovedujejo podaljšanje medledene dobe

Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.


04.08.2022

Svet brez interneta in odziv družbe - v romanu NePovezani

Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.


03.08.2022

Festival Plavajoči grad - pogovor z Matijem Solcetom

Med 4. in 7. avgustom 2022 na Gradu Snežnik poteka deseti festival Plavajoči Grad - Floating Castle. Letošnja tema festivala je Grad skozi čas in v štirih dneh in treh nočeh se bo na 17. odrih predstavilo 170 glasbenih in gledaliških skupin iz celega sveta. Festival pa bo ob glasbi in predstavah ponudil tudi vizualne in performativne instalacije. Glavni organizator festivala je Društvo Ljubiteljev Gradu Snežnik, za program skrbi peščica umetnikov in navdušencev iz društev Matita in Plavajoči grad ter MCLU Koper, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper. Glasbena urednica Alja Kramar je v studio povabila idejnega vodjo festivala, Matijo Solceta.


02.08.2022

Energetska politika nekdanje kanclerke Angele Merkel je v zadnjem času deležna kritik

Zaradi poglabljanja energetske krize se je nemški finančni minister Christian Lindner zavzel za popolno odpoved proizvodnje elektrike ob pomoči plina, kot rešitev pa navedel podaljšanje delovanja preostalih jedrskih elektrarn v državi. Pojavljajo se namreč bojazni, da bo Rusija popolnoma ustavila dobavo plina v Evropo. Poziv se kreše z načrtom energetske politike, ki ga je pred enajstimi leti zasnovala vlada kanclerke Angele Merkel, ta pa je bil v zadnjem času deležen kritik.


01.08.2022

Iz Odese izplula prva ladja z žitom

Danes je iz ukrajinskega črnomorskega pristanišča Odesa izplula prva ladja z žitom odkar divja vojna med Rusijo in Ukrajino. Kaj to pomeni, ko govorimo o vojni, ki traja že 159. dan in kaj, ko govorimo o svetovni lakoti? O tem smo se pogovarjali s kolegom Miho Lamprehtom, zunanjepolitičnim komentatorjem Radia Slovenija.


01.08.2022

Miroslav Žaberl: Rekordno nizki vodostaj in pregreta voda usodna za ribji živelj

Vodostaji nekaterih slovenskih rek so rekordno nizki, na Tolminskem so morali zaradi pomanjkanja kisika v Nadiži izloviti del postrvi in jih prenesti v bolj vodnato Sočo, saj je bilo njihovo preživetje že ogroženo. Več o problematiki nizkega vodostaja rek in toplotne obremenitve v sušnem obdobju, o potrebnih ukrepih in o napakah v gospodarjenju z vodnimi viri v preteklih desetletjih, ki se nam danes maščujejo, smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Žaberlom, predsednikom Ribiške zveze Slovenije.


30.07.2022

V Velenju nasedli kiti!

"Nasedli kit se je do tega vikenda hladil na vseh možnih koncih," pravi Urša Kanjir, sokreatorka in soorganizatorka Festivala nasedlega kita, ki bo že enajstič potekal na zadnjo julijsko soboto ob Škalskem jezeru v Velenju, in dodaja: "zdaj pa že komaj čaka na dogajanje". Obljubljajo, da bo vse tako, kot so obiskovalci navajeni, le da bo še malo boljše. Ena od stvari, ki jo vsako leto nadgrajujejo, so otroške delavnice in program za otroke, zvečer pa bo na vrsti pisano koncertno dogajanje. Festival naslavlja ekološko, umetniško in glasbeno sfero. V Jutru na Prvem se je o njem z Uršo Kanjir pogovarjala Mojca Delač.


29.07.2022

Javna najemna služba je od začetka delovanja pridobila zgolj sedem stanovanj

Stanovanjski sklad Republike Slovenije in Razvojna banka Sveta Evrope sta v sredo podpisala posojilno pogodbo v višini 70 milijonov evrov za gradnjo novih najemnih stanovanj. Poleg tega bo republiški stanovanjski sklad iz Načrta za okrevanje in odpornost prejel 38,5 milijona evrov za nakup stanovanj. Od novega leta sicer v okviru sklada deluje Javna najemna služba, kamor lahko lastniki prijavijo prazna stanovanja, sklad pa jih neprofitno oddaja. Od začetka delovanja so pridobili zgolj 7 stanovanj. Kakšni so razlogi za to, kaj bi bilo sicer še treba urediti na področju nepremičninske problematike? Z direktorjem republiškega stanovanjskega sklada se je pogovarjala Eva Lipovšek.


27.07.2022

Tretjina slovenskih srednješolk razmišlja o plastični operaciji

Najstniki se spretno gibljejo po svetovnem spletu in najbrž ni informacije, ki je ne bi bili sposobni izbrskati. Po drugi strani je obdelava teh informacij pogosto njihova šibka točka, ker so psihološko gledano pač najstniki. Cirila Štuber se je o rezultatih ankete pogovarjala z Ajdo Petek s projekta Safe.si na Fakulteti za družbene vede.


26.07.2022

Slovenski pastoralni center v Bruslju

V središču Bruslja, le dober kilometer od palače Evropskega parlamenta, že 22 let deluje Slovenski pastoralni center, katoliško duhovno središče za Slovence, ki živijo v Belgiji, na Nizozemskem in v Luxembourgu. Stavbi centra, v katerih so tudi prenočišča za slovenske študente in zaposlene v evropskih ustanovah, imata prav posebno zgodovino. Po osmih letih birokratskih zapletov sta zdaj končno dočakali začetek obnove, ki pa je vse prej kot preprosta. Zakaj, je preverjala naša bruseljska dopisnica Mojca Širok.


26.07.2022

»Ne morem čakati!« - Ob letošnjem svetovnem dnevu hepatitisa vabilo na brezplačno testiranje v sredo in četrtek.

Ob svetovnem dnevu hepatitisa stroka znova poziva h testiranju. Tako kot vsako leto tudi letos na ljubljanski infekcijski kliniki organizirajo anonimno brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C in sicer jutri in v četrtek brez napotnice in naročanja. To je priložnost za informiranje in ozaveščanje javnosti o tej bolezni, ki lahko nezaznavno poteka desetletja, ko nato vodi do odpovedi jeter in raka. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem pa lahko to preprečimo.


21.07.2022

Že 40. slikarski teden v Svečah

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet


25.07.2022

Podpredsednik združenja Specialty kave Slovenija Klemen Maček: »Kava ima veliko različnih not in okusov.«

Kavo je skorajda poskusil že vsak odrasel prebivalec, a vendar še vedno nekateri vedo premalo o njej, med drugim nekaj najbolj osnovnega: da ima različne odtenke okusov, ne zgolj grenkega. Za večje izobraževanje javnosti pa se trudijo tudi v Združenju Specialty kave Slovenija. S podpredsednikom Klemnom Mačkom se je pogovarjala Tina Lamovšek.


21.07.2022

Nevladniki o slabi kakovosti zraka v Ljubljani, občina načrtuje še sežigalnico

Ljubljana velja za prestolnico Evropske unije, kjer je kakovost zraka pogosto vprašljiva. Zaradi specifične kotlinske geografske lege je prevetrenost ozračja slabša, kar se kaže v višjih izmerjenih vrednosti škodljivih snovi v zraku. K temu seveda prispeva človek s svojim potrošništvom in lagodnim načinom življenja. Medtem ko na Arsu in Občini poudarjajo, da je kakovost zraka v Ljubljani večji del leta v mejah normale, v društvu Focus opozarjajo na visoka preseganja mejnih vrednosti dušikovega oksida. Kdo ima prav in zakaj, ter ključno vprašanje, ali slab ljubljanski zrak vpliva na kakovost življenja meščanov?


18.07.2022

Zakon o osebni asistenci razlikuje med aktivnimi in pasivnimi uporabniki

Lani je bil noveliran Zakon o osebni asistenci, šele zdaj pa uporabnikom postaja jasno, kakšne spremembe prinaša. Nekateri uživalci pravice in strokovnjaki problematizirajo razlikovanje med aktivnimi in pasivnimi uporabniki. Na ta račun so izvedenci Inštituta za socialno varstvo nekaterim uporabnikom, ki so dali prošnjo za povečanje števila ur osebne asistence, zmanjšali število ur ali jim pravico celo ukinili. Takšen primer je bil Ivan Vidmar. Njegova 73-letna mama Stanislava Vidmar, sicer srčna bolnica: "Sem dala prošnjo za dodatnih 10 ur osebne asistence, če jaz ostanem v bolnici, kar se pogosto zgodi. Da bi njegov osebni asistent prišel še 2 uri zjutraj, da bi ga pripravil za v VDC." Zgodilo se je nasprotno od pričakovanega, Vidmarju so 30 ur osebne asistence odvzeli. Direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc pravi, da Inštitut samo izvršuje zakon: "Ne morem se strinjati, da je bilo ljudem karkoli odvzeto. Razen tistim, ki so želeli spremembe in se niso informirali o spremembah zakonodaje." Preteklemu sistemu ocenjevanja so nekateri očitali subjektivnost, a tudi nova ureditev ocenjevanja ima pomanjkljivosti. Tako direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje Špela Režun: "Za razmisliti bi bilo, da bi se mnenje poslalo strokovnjaku iz lokalnega okolja, ki uporabnika pozna." Izpostavlja, da bi bilo nujno urediti tudi status družinskega pomočnika, saj je v primerjavi z osebnim asistentom močno podcenjen


Stran 55 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov