Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.
PGD Litija je zamrznila pogodbo o opravljanju javne službe, ker občina Litija ni izpolnjevanja pogodbenih določil
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 evrov, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa.
Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov občine njihovim delodajalcem.
Litijski gasilci so razočarani tudi nad sodelovanjem z GZ Litija, kjer pa vse obtožbe zavračajo in trdijo, da njihovih namenov ne razumejo ter da so bili z njihovimi zahtevami seznanjeni že prej in da so na pogovor o problematiki povabili tudi predsednika PGD Litija Jana Marka, ki pa se vabilu ni odzval. Prav tako naj bi predsednik PGD Litija na sestanku na občini letos marca zatrdil, da nesoglasij in težav med litijskimi gasilci in občino ni. O zamrznitvi pogodbe o opravljanju gasilske službe s strani PGD Litija so bili na gasilski zvezi obveščeni dva dneva prej, na seji poveljstva GZ Litija 5. septembra pa ni poveljnik Blaž Kokovica niti omenil ne težav niti njihovega ukrepa, do katerega je prišlo 11. septembra.
Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2000 EUR.
S strani občine so zdaj na gasilski mizi trije predlogi:
Do nadaljnjega prevzemajo naloge PGD Litija iz sklopa pogodbe o opravljanju gasilske službe okoliška prostovoljna gasilska društva, na GZ Litija pa zatrjujejo, da je za varnost občanov poskrbljeno in da ta ni zmanjšana.
Oglejmo si dolžnosti lokalne skupnosti do gasilcev glede na zakon o gasilstvu:
Zakon o gasilstvu v 3. odstavku 17. člena nalaga pristojnemu organu lokalne skupnosti plačilo sredstev za opravljanje javne gasilske službe. V 1. odstavku istega zakona je tudi zapisano, da isti organ določa obseg in način opravljanja javne gasilske službe.
V primeru, da se to ne zgodi, da torej gasilsko društvo ne opravlja javne službe v skladu s predpisi in pogoji iz 17. člena, lahko ustrezni organ lokalne skupnosti glede na 18. člen zakona o gasilstvu določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, se mu opravljanje javne službe ustrezno omeji ali odvzame.
In kakšne dolžnosti imajo prostovoljni gasilci?
Do stavke so upravičeni poklicni gasilci, ki pa morajo, glede na 15. člen zakona o gasilstvu, če med trajanjem stavke pride do povečane nevarnosti požara ali druge nesreče, stavko takoj prekiniti. O stavki prostovoljnih gasilcev v tem zakonu ni govora, ima pa protest litijskih gasilcev vse elemente le-te.
Stavka je namreč stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu. To je prekinitev dela za uresničevanje ekonomskih, socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka se lahko organizira v podjetju, organizaciji, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka.
Zakonskega mehanizma, ki bi župane prisilil v vzdrževanje javne gasilske službe, v bistvu ni. Zato ne preseneča, da tudi GZS nima pravega vzvoda, s katerim bi lahko prisilila župane v prevzemanje njihovega dela pogodbenih obveznosti.
Eno izmed jabolk spora v Litiji je tudi neurejen status prostovoljnih gasilcev, ki se kot jara kača vleče že vse od samostojnosti naše države. Najbolj pereče je vprašanje odhajanja gasilcev na intervencije v službenem času in refundacija izpada dohodka njihovih delodajalcev, ki ga je po zakonu dolžna kriti lokalna skupnost, torej občina. Njegovo rešitev so obljubljale vse vlade, pa zaenkrat še ni urejen.
Dejstvo je, da se obe stranki pogodbe o javni gasilski službi ne držita – lokalna skupnost na eni strani ni pravočasno zagotovila sredstev, gasilci pa so prenehali z izvajanjem javne gasilske službe, česar jim zakon o gasilstvu ne dovoljuje. O stavki ni govora niti v zakonu o društvih, ki velja tudi za prostovoljne gasilce.
Pogled na facebook profil Prostovoljnega gasilskega društva razkriva, da imajo litijski gasilci v lokalnem okolju in v javnosti podporo, vendar pa se kljub temu odpira nekaj vprašanj, na katera bo prej ali slej moral nekdo odgovoriti in zaradi njih tudi odgovarjati. Pa naj prihaja iz društva, zveze, občine ali ministrstva.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.
PGD Litija je zamrznila pogodbo o opravljanju javne službe, ker občina Litija ni izpolnjevanja pogodbenih določil
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 evrov, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa.
Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov občine njihovim delodajalcem.
Litijski gasilci so razočarani tudi nad sodelovanjem z GZ Litija, kjer pa vse obtožbe zavračajo in trdijo, da njihovih namenov ne razumejo ter da so bili z njihovimi zahtevami seznanjeni že prej in da so na pogovor o problematiki povabili tudi predsednika PGD Litija Jana Marka, ki pa se vabilu ni odzval. Prav tako naj bi predsednik PGD Litija na sestanku na občini letos marca zatrdil, da nesoglasij in težav med litijskimi gasilci in občino ni. O zamrznitvi pogodbe o opravljanju gasilske službe s strani PGD Litija so bili na gasilski zvezi obveščeni dva dneva prej, na seji poveljstva GZ Litija 5. septembra pa ni poveljnik Blaž Kokovica niti omenil ne težav niti njihovega ukrepa, do katerega je prišlo 11. septembra.
Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2000 EUR.
S strani občine so zdaj na gasilski mizi trije predlogi:
Do nadaljnjega prevzemajo naloge PGD Litija iz sklopa pogodbe o opravljanju gasilske službe okoliška prostovoljna gasilska društva, na GZ Litija pa zatrjujejo, da je za varnost občanov poskrbljeno in da ta ni zmanjšana.
Oglejmo si dolžnosti lokalne skupnosti do gasilcev glede na zakon o gasilstvu:
Zakon o gasilstvu v 3. odstavku 17. člena nalaga pristojnemu organu lokalne skupnosti plačilo sredstev za opravljanje javne gasilske službe. V 1. odstavku istega zakona je tudi zapisano, da isti organ določa obseg in način opravljanja javne gasilske službe.
V primeru, da se to ne zgodi, da torej gasilsko društvo ne opravlja javne službe v skladu s predpisi in pogoji iz 17. člena, lahko ustrezni organ lokalne skupnosti glede na 18. člen zakona o gasilstvu določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, se mu opravljanje javne službe ustrezno omeji ali odvzame.
In kakšne dolžnosti imajo prostovoljni gasilci?
Do stavke so upravičeni poklicni gasilci, ki pa morajo, glede na 15. člen zakona o gasilstvu, če med trajanjem stavke pride do povečane nevarnosti požara ali druge nesreče, stavko takoj prekiniti. O stavki prostovoljnih gasilcev v tem zakonu ni govora, ima pa protest litijskih gasilcev vse elemente le-te.
Stavka je namreč stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu. To je prekinitev dela za uresničevanje ekonomskih, socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka se lahko organizira v podjetju, organizaciji, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka.
Zakonskega mehanizma, ki bi župane prisilil v vzdrževanje javne gasilske službe, v bistvu ni. Zato ne preseneča, da tudi GZS nima pravega vzvoda, s katerim bi lahko prisilila župane v prevzemanje njihovega dela pogodbenih obveznosti.
Eno izmed jabolk spora v Litiji je tudi neurejen status prostovoljnih gasilcev, ki se kot jara kača vleče že vse od samostojnosti naše države. Najbolj pereče je vprašanje odhajanja gasilcev na intervencije v službenem času in refundacija izpada dohodka njihovih delodajalcev, ki ga je po zakonu dolžna kriti lokalna skupnost, torej občina. Njegovo rešitev so obljubljale vse vlade, pa zaenkrat še ni urejen.
Dejstvo je, da se obe stranki pogodbe o javni gasilski službi ne držita – lokalna skupnost na eni strani ni pravočasno zagotovila sredstev, gasilci pa so prenehali z izvajanjem javne gasilske službe, česar jim zakon o gasilstvu ne dovoljuje. O stavki ni govora niti v zakonu o društvih, ki velja tudi za prostovoljne gasilce.
Pogled na facebook profil Prostovoljnega gasilskega društva razkriva, da imajo litijski gasilci v lokalnem okolju in v javnosti podporo, vendar pa se kljub temu odpira nekaj vprašanj, na katera bo prej ali slej moral nekdo odgovoriti in zaradi njih tudi odgovarjati. Pa naj prihaja iz društva, zveze, občine ali ministrstva.
23. septembra že drugo leto zapored praznujemo dan slovenskega športa. Z zgodovinarjem dr. Tomažem Pavlinom s Fakultete za šport smo se vprašali, kdaj je šport sploh postal šport oz. kdaj je šport postal več kot vsakdanja telesna dejavnost. Gibanje je bilo namreč nujno že od nekdaj. "Igra ali veščina se pretvori v neko sofisticirano športno dejavnost z razvojem visokih civilizacij ob rekah, kot sta npr. kitajska, egipčanska ... Tu dobi šport specifično obliko, kot jo poznamo tudi danes, neko kompleksno organiziranost in izvajanje tega. Impozanten primer je grška antika: grška gimnastika je podlaga oblikovanju moderne telesne dejavnosti od 17., 18. stoletja naprej."
Medtem ko učinkovitega zdravila proti covidu 19 še ni, pričakujejo ga proti koncu leta, pa se v družbi še vedno razvija polemika glede zdravila ivermektin, ki se sicer uporablja proti okužbam s paraziti. Slovenski infektologi predvsem opozarjajo na njegovo toksičnost in problematično uporabo za samozdravljenje, saj ga ljudje brez strokovnega nadzora naročajo iz tujine, ker pa pri nas ni mogoče kupiti. Prav pred takšnim stanjem svari dr. Matjaž Zwitter, sicer onkolog in strokovnjak za medicinsko etiko, ki hkrati predlaga zagon študije, ki bi dokazala ali pa dokončno ovrgla morebitno učinkovitost tega zdravila. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z infektologom dr. Janezom Tomažičem in z dr. Matjažem Zwittrom. Za mnenje pa je vprašala tudi dr. Bojano Beović.
Čeprav naj bi po nekaterih napovedih slovenski turizem okreval do leta 2024, se je marsikatera destinacija lahko pohvalila z enako ali celo boljšo poletno sezono kot v predpandemičnem času. A dejstvo je, da so bile potrebne številne prilagoditve zaradi razmer, povezanih s koronavirusom, marsikateri dogodki so morali ostati na papirju oziroma na ravni zamisli. Slovenija je sicer letošnja nosilka naziva Evropska gastronomska regija, konec leta se izteče dveletno promocijsko obdobje na temo gastronomije, Slovenska turistična organizacija pa je že določila nosilno tematiko za obdobje 2022–2023 – aktivni oddih! In tudi gastronomija in aktivni oddih sta na seznamih dejavnosti, ki jih zaznamo med ponudniki zahodne Slovenije, kot je ugotavljala Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
Ob današnjem svetovnem dnevu kronične mieloične levkemije je Slovensko združenje bonikov z limfomom in levkemijo predstavilo novo spletno platformo POSVETUJ.SE, posvetovalnico za bolnike s krvnimi raki.
Z jesenjo in s stabilizacijo protiepidemijskih ukrepov je znova zaživela sejemska dejavnost. To velja tudi za Italijo – in za mestece Bra na jugu dežele Piemont, kjer so v minulih dneh že trinajstič zapovrstjo priredili bienalni sejem sirov in sirarstva Cheese. Gre za eno največjih tovrstnih prireditev v Evropi, ki je v preteklosti znala izbojevati pomembne politične bitke v Bruslju. V Bra-ju je bil Janko Petrovec.
Na avstrijskem Koroškem se je novo šolsko leto začelo ta teden. Kako je s testiranjem učencev in cepljenjem učiteljev? Drugače kot v Sloveniji. Najpomembneje pa je, da pouk poteka v šolah, pravijo tako starši kot učitelji, zato večjih težav z obveznim testiranjem nimajo. Želeli so si, da bi se šolsko leto začelo drugače. Toda je, kar je, pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser.
Festival Odprte hiše Slovenije tudi letos v septembru odpira vrata arhitekture, ki gradi skupnost! na največjem arhitekturnem festivalu kakovostnih ureditev, nepremičnin in arhitekture, bodo tako javnosti na ogled izbrani zasebni in javni objekti ter prostorske ureditve. Eva Eržen vodja programa festivala je v pogovoru z Markom Rozmanom poudarila, da je letošnja strokovna žirija festivala obravnavala 55 novih prijavljenih objektov. Med njimi je bil velik delež poslovnih in javnih stavb. Na število prijavljenih objektov je v veliki meri vplivala spremenjena situacija v družbi, kot najbolj izstopajoča posledica epidemije.
Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju smo se pogovarjali tudi s podjetnico, ki je direktorica podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo ograj. Je ekonomistka v tehničnem podjetju, zato se je morala tehnični branži priučiti. Jo je pa tehnika od nekdaj zanimala, tko kot gradbeništvo in strojegradnja.
Na ulici obrti na celjskem obrtnem sejmu predstavljajo deficitarne obrtne poklice, kot so pek, zidar, slaščičar, električar. Za poklic peka, ki je eden izmed najstarejših poklicev in je danes deficitaren in v šolskem centru Šentjur se že dve leti ni vpisal noben dijak, je povedala Elizabeta Paska Selič, učiteljica praktičnega pouka v Šolskem centru Šentjur. Marko Rozman se je pogovarjal tudi s Krešimirjem Antoličem, ki skrbi za izobraževanje električarjev. Ti so zelo iskani kot tudi vsi drugi tehnični poklici, kot so zidar, keramičar in podobni. Danes Šolski center Celje poka po šivih zaradi zanimanja za poklice električarjev, gradbenikov in keramičarjev.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji je raziskanih 14 tisoč jam in Kaninsko pogorje velja za Himalajo svetovnega jamarstva in prav tu so najgloblja brezna. Vsak jamar si želi odkriti novo jamo, nov svet, kamor še ni stopila človeška noga. 1000 metrov globine pa je tista magična globina, ki je skorajda nedosegljiva. Oboje je uspelo ljubljanskim jamarjem. Ta konec tedna so namreč člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana ponovno presegli magično globino minus tisoč metrov. To je že deseta "1000-metrca" v Sloveniji in se tako kosa z najglobljimi na svetu. Velik dosežek tudi v svetovnem merilu sta nam predstavila predsednik društva Matia Di Batista in najmlajši član odprave Peter Mašič – Pero.
Skoraj tako stara, kot prostitucija, za katero večkrat rečemo, da je najstarejša obrt na svetu, je tudi korupcija. V tokratni Inforetrospektivi o nekaterih korupcijskih škandalih, ki so pretresali svet v zadnjega četrt stoletja. Od Nemčije do Češke, od Paname do Tunizije. Ni ga kotička na tem svetu, kjer se odločevalcev ne bi dalo podkupiti. Le ponujena vsota mora biti dovolj visoka. Ni pa tudi vse v denarju.
Zadnje dni so številne oči uprte v Dansko, kjer so že opustili vse zaščitne ukrepe proti širjenju covida-19. Še večji uspeh v boju z novim koronavirusom – pravzaprav že lahko govorimo o zgodbi o uspehu – pa beležijo na Portugalskem. Tam so pri starejših od 50 let dosegli kar 99-odstotno precepljenost proti covidu. Le kako jim je to uspelo, je preveril Iztok Konc. *99-odstotna precepljenost velja za skupino prebivalk in prebivalcev starejših od 50 let. Foto: OurWorldInData
Po letu dni premora zaradi epidemije se med vse vedoželjne na ljubljanske mostove, ulice in trge vrača festival znanja in eksperimentov Znanstival. Danes in jutri obiskovalcem ponuja množico zanimivih znanstvenih predavanj, eksperimentnih delavnic in dogodivščin, tako da lahko sprehod po centru našega glavnega mesta na privlačen način združite s spoznavanjem novega. Kaj vse se je na Znanstivalu 2021 dogajalo v petkovih dopoldanskih urah, boste slišali v reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Danes bodo v Ljubljani postavili sedem novih spotikavcev, tlakovcev spomina, s katerimi se poklonijo žrtvam holokavsta. Štiri izmed spotikavcev bodo postavili na Korytkovi 22 štirim članom družine Silberstein Savić, ki je v Ljubljano prišla iz Hrvaške. Artur Silberstein in Pavla Silberstein sta imela sinova Stevana in Djura Savića, Cirila Štuber pa se je pogovarjala s hčerko Stevana Savića, ki prihaja iz Brežic.
Kovidne novice iz Hrvaške govorijo o hitri rasti krivulje okuženih, v minulih 24-tih urah so zabeležili največ okuženih v enem dnevu od konca maja, podobno je tudi v Avstriji, turizem je glede na dobro zasedenost kampov na Hrvaškem še kar živahen, ta teden se je tam začela tudi šola. Kakšni so ukrepi (maske, testiranje, karantena) pri naših južnih sosedih in kako načrtuje Hrvaška ukrepati v primeru poslabšanja razmer, je v pogovoru s Cirilo Štuber povzela zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard.
Danes je svetovni dan fizioterapije. Fizioterapija ima velik pomen na življenje posameznikov s posebnimi potrebami z vidika čim hitrejše rehabilitacije oz. habilitacije, ki je bistvenega pomena za vzpostavitev oziroma ohranjanje psiho-fizičnega stanja. Preprečuje respiratorne zaplete, ohranja ali izboljša mišično moč, ohranja gibljivost sklepov, izvaja se lahko tudi protibolečinska terapija ter s tem posledično posameznikom omogoča toliko samostojnosti kolikor jo le-ti premorejo. V pogovoru s Petro Medved je diplomirana fizioterapevtka iz Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, Melinda Ramadani pojasnila, da gre za dejavnost, ki onemogoča poslabšanje zdravstvenega stanja ali pa tega v primeru progresivnih bolezni upočasni ter deluje na splošno boljše počutje posameznika.
V tej zadnji tretjini leta 2021 je tudi abcEU malce drugačen. V teh dneh, predvsem sicer v minulem tednu, je bilo kar nekaj govora o obiskih in srečanjih v Sloveniji – kar je bil nemara za zdaj še najbolj očiten, viden vtis o tem, da je trenutno Slovenija nekakšno birokratsko-sestankovalno središče Evropske unije.
Začetek septembra je tudi v znamenju večje varnosti v železniškem prometu. Da bi bila vožnja z vlakom varna, prav tako prehajanje železniške proge, bodo policisti vse do 13. septembra skupaj s Slovenskimi železnicami opozarjali na pravilno obnašanje v vlakih in na nivojskih prehodih. Gre za mednarodno preventivno akcijo, o kateri smo govorili z Doro Mezek Kukec s Slovenskih železnic in policistom, inšpektorjem Sebastjanom Mohoričem.
Celoten pogovor z dr. Tadejem Bratetom, industrijskim arheologom ter avtorjem številnih knjig, člankov in razprav s področja tehniške dediščine, ob 120-letnici prve vožnje tramvaja v Ljubljani.
Neveljaven email naslov