Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zelene strehe Dunaja

13.09.2019

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

O dunajski strategiji prilagajanja na podnebne spremembe

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci dejavno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na Prvem programu Radia Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t. i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

Kot smo lahko preskusili na svoji lastni koži, je poleti na Dunaju zelo vroče. Do 2050 bi se lahko temperatura na Dunaju zvišala za kar osem stopinj,« je pred kratkim opozorila mestna ministrica za okolje Birgit Hebein. Študija o podnebnih spremembah, objavljena pred nekaj tedni, pa predvideva, da bo Dunaj v prihodnosti ena vročinsko najbolj obremenjenih evropskih prestolnic. Kot smo izvedeli na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj, je temperatura v mestu tudi do 12 stopinj višja kot na podeželju. Gre za t. i. učinek toplotnih otokov, proti katerim pa se mestne oblasti učinkovito borijo. S skupino prostoRož smo najprej obiskali stanovanjsko sosesko Aspern Seestadt na obrobju Dunaja, kjer smo si ogledali izjemno zeleno streho tamkajšnje osnovne šole. Kot pojasnjuje Zala Velkavrh iz društva prostoRož, je zelena streha osnovne šole zanimiva zato, ker je glavni arhitekturni koncept povezovanje notranjosti z zunanjimi prostori.

“Celotna arhitektura šole temelji na tem, da imajo otroci čimkrajšo pot do najbližje terase, da dobijo svež zrak. Učilnice imajo orjaška drsna okna, tako da lahko otroci prosto prehajajo skozi okna na zelene strehe. Veliko učnega procesa poteka kar na zelenih strehah.”

Kot še pravi Zala Velkavrh, je celotna soseska, ne samo šola, načrtovana tako, da upošteva visoke okoljske standarde. Na strehi velike parkirne hiše v soseski je predvidenih pet zelenih nogometnih igrišč, vidimo lahko zelene strehe, zelene fasade, med stanovanjskimi bloki so zelenjavni vrtovi in sadno drevje. Dvajset odstotokov vseh površin v soseski Aspern Seestadt je prekritih z drevesi.

Obiskali smo tudi sosesko Sonnwendviertel, vzdolž katere se razprostira kilometre dolg, ogromen zelen park, ki ga obkrožajo številna zelena, peščena in vodna otroška igrišča, ki otrokom soseske omogočajo neposreden stik z naravnimi elementi. Tam smo se spontano podali tudi na javno dostopno streho ene izmed večstanovanjskih stavb. Klara Otorepec iz društva prostoRož pojasnjuje, da so javne zelene strehe tega okrožja načrtovane tako, da lahko z zunanjih konstrukcij in stopnišč vsi prebivalci in obiskovalci soseske dostopajo do vrha teh stavb.

“Na teh strehah so zelenice, dišavnice in užitne rastline, otroška igrala in te strehe, poleg tega, da blažijo podnebne spremembe, tudi omogočajo skupnostno druženje, kar je velikokrat spregledan vidik zelenih streh.”

Že pred leti pa so se mestne oblasti na Dunaju lotile ozelenitve streh v samem mestnem jedru. Zelene strehe, zelene fasade, zelena postajališča javnega prometa, številne zelenice, parki, manjši nasadi in drevesa so del celovite strategije prilagoditve na podnebne spremembe. Na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj že od leta 2001 izvajajo monitoring temperatur in tokov zraka. Kot je povedal Jurgen Preiss, je v mestu v poletnem času podnevi za pet, ponoči pa za šest stopinj topleje kot v okolici.

“Kot so pokazale raziskave meteorološkega zavoda, se bo na Dunaju že čez šestdeset let število poletnih dni podvojilo. Izračuni se nanašajo na predpostavko, da se bo ozračje v povprečju segrelo za dve stopinji. Naj povem, da se je na Dunaju to že zgodilo, ozračje se je segrelo celo bolj, za 2,1 stopinje. Skratka, v roku šestdesetih let bomo imeli skoraj dvesto vročih dni poletja na leto. Podobno boste najbrž imeli tudi v Sloveniji.«

Že do leta 2050 se bodo zahteve po hlajenju stavb potrojile, še opozarja Jurgen Preiss. Predstavili so nam ukrepe, s katerimi uspešno blažijo posledice segrevanja ozračja.

»Že učinek enega samega drevesa je izjemnega pomena, saj ne prinese le sence v vročih poletnih dneh, ampak zniža temperaturo za tri stopinje. Kar pa je še pomembeje, pa je, da se temperatura, ki jo občutimo, če sedimo pod drevesom, v primerjavi s temperaturo okolice zniža do dvajset stopinj.«

Obiskali smo zeleno streho, na stavbi, ki je sicer kulturno spomeniško zaščitena in je v samem mestnem jedru Dunaja. V njej ima svoje prostore krovna agencija za ozelenitve streh in fasad Gruenstatgrau. Svojo dejavnost so nam predstavili kar na njihovi zeleni strehi. Elisabeth Gruchmann-Bernau nam je povedala, da je njihova zelena streha stara že trideset let.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zelene strehe Dunaja

13.09.2019

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

O dunajski strategiji prilagajanja na podnebne spremembe

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci dejavno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na Prvem programu Radia Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t. i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

Kot smo lahko preskusili na svoji lastni koži, je poleti na Dunaju zelo vroče. Do 2050 bi se lahko temperatura na Dunaju zvišala za kar osem stopinj,« je pred kratkim opozorila mestna ministrica za okolje Birgit Hebein. Študija o podnebnih spremembah, objavljena pred nekaj tedni, pa predvideva, da bo Dunaj v prihodnosti ena vročinsko najbolj obremenjenih evropskih prestolnic. Kot smo izvedeli na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj, je temperatura v mestu tudi do 12 stopinj višja kot na podeželju. Gre za t. i. učinek toplotnih otokov, proti katerim pa se mestne oblasti učinkovito borijo. S skupino prostoRož smo najprej obiskali stanovanjsko sosesko Aspern Seestadt na obrobju Dunaja, kjer smo si ogledali izjemno zeleno streho tamkajšnje osnovne šole. Kot pojasnjuje Zala Velkavrh iz društva prostoRož, je zelena streha osnovne šole zanimiva zato, ker je glavni arhitekturni koncept povezovanje notranjosti z zunanjimi prostori.

“Celotna arhitektura šole temelji na tem, da imajo otroci čimkrajšo pot do najbližje terase, da dobijo svež zrak. Učilnice imajo orjaška drsna okna, tako da lahko otroci prosto prehajajo skozi okna na zelene strehe. Veliko učnega procesa poteka kar na zelenih strehah.”

Kot še pravi Zala Velkavrh, je celotna soseska, ne samo šola, načrtovana tako, da upošteva visoke okoljske standarde. Na strehi velike parkirne hiše v soseski je predvidenih pet zelenih nogometnih igrišč, vidimo lahko zelene strehe, zelene fasade, med stanovanjskimi bloki so zelenjavni vrtovi in sadno drevje. Dvajset odstotokov vseh površin v soseski Aspern Seestadt je prekritih z drevesi.

Obiskali smo tudi sosesko Sonnwendviertel, vzdolž katere se razprostira kilometre dolg, ogromen zelen park, ki ga obkrožajo številna zelena, peščena in vodna otroška igrišča, ki otrokom soseske omogočajo neposreden stik z naravnimi elementi. Tam smo se spontano podali tudi na javno dostopno streho ene izmed večstanovanjskih stavb. Klara Otorepec iz društva prostoRož pojasnjuje, da so javne zelene strehe tega okrožja načrtovane tako, da lahko z zunanjih konstrukcij in stopnišč vsi prebivalci in obiskovalci soseske dostopajo do vrha teh stavb.

“Na teh strehah so zelenice, dišavnice in užitne rastline, otroška igrala in te strehe, poleg tega, da blažijo podnebne spremembe, tudi omogočajo skupnostno druženje, kar je velikokrat spregledan vidik zelenih streh.”

Že pred leti pa so se mestne oblasti na Dunaju lotile ozelenitve streh v samem mestnem jedru. Zelene strehe, zelene fasade, zelena postajališča javnega prometa, številne zelenice, parki, manjši nasadi in drevesa so del celovite strategije prilagoditve na podnebne spremembe. Na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj že od leta 2001 izvajajo monitoring temperatur in tokov zraka. Kot je povedal Jurgen Preiss, je v mestu v poletnem času podnevi za pet, ponoči pa za šest stopinj topleje kot v okolici.

“Kot so pokazale raziskave meteorološkega zavoda, se bo na Dunaju že čez šestdeset let število poletnih dni podvojilo. Izračuni se nanašajo na predpostavko, da se bo ozračje v povprečju segrelo za dve stopinji. Naj povem, da se je na Dunaju to že zgodilo, ozračje se je segrelo celo bolj, za 2,1 stopinje. Skratka, v roku šestdesetih let bomo imeli skoraj dvesto vročih dni poletja na leto. Podobno boste najbrž imeli tudi v Sloveniji.«

Že do leta 2050 se bodo zahteve po hlajenju stavb potrojile, še opozarja Jurgen Preiss. Predstavili so nam ukrepe, s katerimi uspešno blažijo posledice segrevanja ozračja.

»Že učinek enega samega drevesa je izjemnega pomena, saj ne prinese le sence v vročih poletnih dneh, ampak zniža temperaturo za tri stopinje. Kar pa je še pomembeje, pa je, da se temperatura, ki jo občutimo, če sedimo pod drevesom, v primerjavi s temperaturo okolice zniža do dvajset stopinj.«

Obiskali smo zeleno streho, na stavbi, ki je sicer kulturno spomeniško zaščitena in je v samem mestnem jedru Dunaja. V njej ima svoje prostore krovna agencija za ozelenitve streh in fasad Gruenstatgrau. Svojo dejavnost so nam predstavili kar na njihovi zeleni strehi. Elisabeth Gruchmann-Bernau nam je povedala, da je njihova zelena streha stara že trideset let.


27.01.2023

Slovenija na indeksu stopnje cenzure v medijih med problematičnimi članicami Unije

Javni medijski sistemi v Evropi so v vse večji krizi, čeprav bi morali biti s profesionalnimi standardi in etičnimi kodeksi prav javni mediji zgled vsem ostalim. Po lanskem velikem padcu na lestvici medijske svobode je Slovenija letos doživela še en udarec na medijskem področju. Na indeksu stopnje cenzure v medijih - Index on censorship - se je znašla v skupini skupaj z nekaterimi tako imenovanimi problematičnimi državami Evropske unije. Ob tem se je še enkrat več izkazala pomembnost neodvisnih in kvalitetnih javnih medijev.


26.01.2023

Napredovanje projekta drugi tir

Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do zdaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspešno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do zdaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.


25.01.2023

Cleangrad - podrobnosti so v čistoči

Ste se med obiskom laboratorija, kirurške ambulante ali sodobne lekarne kdaj vprašali, kakšna podjetja opremljajo te prostore? Gre za podjetja, ki izpolnjujejo najvišja merila glede čistoče, oprema in pohištvo pa morata naročniku zagotavljati funkcionalnost, varnost ter servis in dobavo rezervnih delov v čim krajšem času. Eno od takšnih podjetij je tudi ljutomerški Cleangrad, ki si je s svojimi inovacijami in tehnološkimi rešitvami pridobil velik ugled pri največjih svetovnih farmacevtskih podjetjih kot so Pfizer, GlaxoSmithKline, Janssen, Boehringer Ingelheim in Sandoz. Direktor Cleangrada Jernej Zupančič si je vzel čas in prišel v naš terenski studio, z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.


25.01.2023

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina

V Ljutomeru so nastali tudi prvi metri slovenskega filma. Leta 1905 jih je posnel Karol Grossmann, sto let pozneje pa so na pobudo Filmske prakse PLAN 9 in Prleške razvojne agencije s pomočjo evropskih strukturnih skladov pripravili 1.mednarodni filmski festival pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Letos nas tako junija čaka 19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se je že po petih letih vpisal v eminentno mednarodno zvezo filmskih festivalov (Melies International Festivals Federation). Več o pionirju slovenskega filma in samem festivalu pa v pogovoru z organizacijskim vodjo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina Petrom Beznecem.


25.01.2023

Zgodovinske zanimivosti Ljutomera

V Ljutomeru, kjer je danes naš mobilni studio Prvega programa, je prvič zaživela ideja o zedinjeni Sloveniji, na prvem slovenskem taboru so zahtevali slovenski jezik v šolah in uradih, tam pa je tudi najstarejši herbarij na Slovenskem. Več v pogovoru s Tomažem Markovičem iz ljutomerskega muzeja.


24.01.2023

Razmere v Ukrajini se ne izboljšujejo

11 mesecev od agresije Rusije nad Ukrajino se razmere ne izboljšujejo, prej nasprotno. Okoli 5 milijonov Ukrajincev je razseljenih, po nekaterih virih celo 1/3 celotnega naroda. 5 milijonov otrok je ostalo brez šole, spopadi pa se nikakor ne končajo. Dogajanje v Ukrajini komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.


24.01.2023

Kako skrbimo za naše domače živali?

Nova zakonodaja predvideva strožje kazni za vse tiste, ki zanemarjajo domače živali in hišne ljubljence ali jih celo izpostavljajo škodljivemu ravnanju. Kakšna pa je vsakdanja skrb živali v Sloveniji? Skrbimo Slovenke in Slovenci za živali lepo ali pa imamo ponekod do njih mačehovski odnos? Se skrb za živali v mestu zelo razlikuje od tiste na vasi? Odgovarjajo naše poslušalke in poslušalci.


23.01.2023

Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju na Bledu že drugič v treh letih

Kot eno najlepših prizorišč v koledarju mednarodne zveze za zimsko plavanje je Bled, potem ko so organizacijo 13. svetovnega prvenstva odvzeli ruskemu Petrozavodsku, v teh dneh ponovno središče najboljših zimskih plavalcev sveta. Za Bled je to že drugo svetovno prvenstvo v treh letih. Sem se zimski plavalci sicer vračajo tudi na pokalne tekme, kjer so zato, ker so to izjemno dobri gostje, vselej sprejeti z odprtimi rokami.


23.01.2023

Andrej Stopar: Američani so v zgodovini doživeli že skoraj vse, imajo zgolj kratek zgodovinski spomin

V zadnjih dneh se veliko govori o tem, da ameriško pravosodno ministrstvo preučuje zaupne dokumente, ki so jih našli v nekdanji zasebni pisarni predsednika Joeja Bidna. Gre za zaupne dokumente, vsebina uradno ni znana. Zakaj toliko razprave in pozornosti okoli tega? Gre morda za rušenje položaja samega predsednika s strani republikancev? Nenavadno je bilo tudi dogajanje v predstavniškem domu kongresa, kjer so v 15. krogu glasovanja le uspeli tesno izvoliti republikanca Kevina McCarthyja na položaj predsednika. Takšnega zapleta v ZDA ni bilo več kot 160 let. Politični maraton je podrobno spremljal tudi dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar. Slednji med drugim poudarja, da so ZDA v ukrajinsko vojsko investirale veliko denarja. Če bi bil v času začetka invazije na Ukrajino predsednik ZDA še vedno Trump, bi bilo zaradi simpatij z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom marsikaj drugače, a vseeno ne dobro, pravi Stopar.


21.01.2023

Terapija s konji na gradu Prestranek

Že leto dni se otroci, vključeni v program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program, ki delujeta v sklopu Osnovne šole Miroslava Vilharja v Postojni, navdušeno udeležujejo terapevtskega jahanja na Gradu Prestranek. Na žalost pa bo lepega kmalu konec, saj se program izteka.


20.01.2023

Več kot 250 izobraževalnih programov na 14. Informativi v Ljubljani

V Ljubljani poteka 14. Informtiva, vseslovenski sejem izobraževanja in poklicev. Mladim mesec dni pred informativnimi dnevi ponuja pregled izobraževalnih programov v Sloveniji in tujini, ter jim lahko, če še niso odločeni, kako nadaljevati svojo izobraževalno pot, pomaga pri tej pomembni odločitvi. Hans Pogelschek, ravnatelj dvojezične trgovske akademije iz Celovca, ki jo obiskuje skoraj polovica dijakov iz Slovenije, pa nam je v telefonskem pogovoru zaupal, da imajo letos vpisanih 215 dijakinj in dijakov, glede na zanimanje si tudi prihodnje leto obetajo podobno število.


16.01.2023

20 let Focusa

Organizacija Focus, društvo za sonaraven razvoj, ki se ukvarja predvsem z okoljskimi vprašanji, praznuje 20 let delovanja. V tem času so posledice podnebnih sprememb postale vse bolj očitne, razvila pa so se tudi okoljska gibanja. Ta danes med področja svojega delovanja vse bolj uvrščajo družbena vprašanja, kot je na primer energetska revščina, kar je tudi eden izmed poudarkov Focusa. Ob 20. obletnici delovanja društva smo se pogovarjali z njegovo predsednico Živo Kavko Gobbo.


19.01.2023

Položaj žensk na slovenskem podeželju

Velika hiša z vrtom, garaža z nadstreškom, pogled na zeleno okolico, mir in tišina. Sanje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Dejstvo je, da kar polovica slovenskega prebivalstva živi na podeželju. Številni mladi se zaradi visokih cen nepremičnin v mestih, v ruralno okolje vračajo, mnogi se na podeželje selijo v želji po večji povezanosti z naravo in po domnevno bolj kvalitetnem bivanju. Kaj vse poleg večjega stika z naravo, miru in sobivanja v manjših lokalnih skupnostih pa še prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? Nenazadnje kako ženske same ocenjujejo svoj položaj? Odgovore na vsa ta vprašanja prinašajo izsledki nedavne nacionalne raziskave Enakosti spolov na podeželju. Več Aktualni temi, novinarka in voditeljica Tita Mayer.


19.01.2023

Kdaj referendum o drugem bloku krške nuklearke?

V ponedeljek je krška nuklearka dobila dolgo pričakovano soglasje za podaljšanje obratovanja za dvajset let, torej do leta 2043. Elektrarna v slovensko elektroomrežje prispeva približno petino električne energije, druga polovica gre na Hrvaško. Ker bomo čez desetletje, lahko pa tudi že prej, prenehali kuriti premog v Termoelektrarni Šoštanj, bo treba manjkajoči del proizvodnje nekako nadomestiti. Že vsaj desetletje pri nas obstajajo načrti za drugi blok nuklearke, a za zdaj še zmeraj ni povsem jasno, ali ga bomo gradili ali ne. O tem naj bi namreč prebivalci odločali na referendumu. Kakšni so načrti aktualne vlade in kdaj lahko pričakujemo referendum?


17.01.2023

Debata: Ali so otroci dolžni skrbeti za svoje ostarele starše?

Vprašanje je za marsikoga težko, čustveno, neprijetno, ali celo izzivalno.


16.01.2023

Agresivno vedenje mladostnikov

V zadnjih dneh smo pogosto priča novicam, ki opisujejo različne primere medvrstniškega nasilja med mladimi. Zakaj prihaja do tega? So mediji le bolj osredotočeni na to področje ali lahko govorimo o čem drugem? Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo opaža spremembe pri vedenju mladih.


16.01.2023

V Davosu ta teden manjša ekološka katastrofa

Svetovni gospodarski forum se sestaja te dni, v Davosu, kjer pričakujejo 2700 osebno vabljenih gostov. Med njimi so tradicionalno politični voditelji, direktorji največjih podjetij, vlagatelji, predstavniki civilne družbe, novinarji in druge znane osebnosti. Razpravljali bodo predvsem o prehranski in energetski krizi – to z dvigom cen energentov že nekaj časa občutimo v svojih denarnicah – kot bomo videli, pa elitni udeleženci nič kaj ne varčujejo z energenti. To so opazili tudi pri organizaciji Greenpeace in izmerili nekaj njihovih največjih prekrškov, s katerimi po nepotrebnem negativno vplivajo na podnebne spremembe.


13.01.2023

Preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja v akademski sferi

Danes je potekala predstavitev rezultatov analize ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom »Institucionalne, zakonodajne in ozaveščevalne rešitve ter aktivnosti pri naslavljanju spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja v visokošolskih in raziskovalnih organizacijah v Sloveniji«. Predstavitev je spremljala novinarka Tita Mayer.


12.01.2023

Geotermalna energija je strateška dobrina

Pri nas geotermalna energija zagotavlja samo 0,6 odstotka celotne primarne energije, čeprav imamo 31 mest, kjer uporabljajo vročo vodo. Gre bolj ali manj za individualno ogrevanje prostorov, zlasti v zdraviliščih in toplicah, zelo pa nam primanjkuje industrijska raba, kot so rastlinjaki in sistemi daljinskega ogrevanja. Temu med drugimi botrujejo tudi zakonske omejitve in pa dejstvo, da je geotermalna energija v pristojnosti več različnih ministrstev. Da bi se razmere in pogoji za izkoriščanje vroče vode izboljšali, si zlasti v Pomurju, kjer je geotermalni potencial največji, prizadevajo že leta, lani pa so pri Pomurski gospodarski zbornici ustanovili še Odbor za geotermijo, ki ga vodi direktor podjetja Ocean Orchids iz Dobrovnika Roman Ferenčak.


12.01.2023

Kakšno je stanje slovenskega vojaškega letalstva?

Dan slovenskega vojaškega letalstva je Slovenska vojska zaznamovala s slovesnim postrojem pripadnikov in pripadnic 15. polka vojaškega letalstva,v spomin na prvi polet pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič na današnji dan, 12. januarja 1919, poletela na izvidniški polet na Koroško. V Cerkljah ob Krki so danes na ogled postavili letala in helikopterje ter novo letališko opremo, novinarjem pa predstavili tudi obsežen projekt posodobitve letališča, ki ga sofinancira Zveza Nato. Vtise je strnila dopisnica Suzana Vahtarić, Rok Valenčič pa se je z Robertom Škrjancem pogovarjal o stanju slovenskega vojaškega letalstva.


Stran 44 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov