Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zelene strehe Dunaja

13.09.2019

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

O dunajski strategiji prilagajanja na podnebne spremembe

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci dejavno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na Prvem programu Radia Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t. i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

Kot smo lahko preskusili na svoji lastni koži, je poleti na Dunaju zelo vroče. Do 2050 bi se lahko temperatura na Dunaju zvišala za kar osem stopinj,« je pred kratkim opozorila mestna ministrica za okolje Birgit Hebein. Študija o podnebnih spremembah, objavljena pred nekaj tedni, pa predvideva, da bo Dunaj v prihodnosti ena vročinsko najbolj obremenjenih evropskih prestolnic. Kot smo izvedeli na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj, je temperatura v mestu tudi do 12 stopinj višja kot na podeželju. Gre za t. i. učinek toplotnih otokov, proti katerim pa se mestne oblasti učinkovito borijo. S skupino prostoRož smo najprej obiskali stanovanjsko sosesko Aspern Seestadt na obrobju Dunaja, kjer smo si ogledali izjemno zeleno streho tamkajšnje osnovne šole. Kot pojasnjuje Zala Velkavrh iz društva prostoRož, je zelena streha osnovne šole zanimiva zato, ker je glavni arhitekturni koncept povezovanje notranjosti z zunanjimi prostori.

“Celotna arhitektura šole temelji na tem, da imajo otroci čimkrajšo pot do najbližje terase, da dobijo svež zrak. Učilnice imajo orjaška drsna okna, tako da lahko otroci prosto prehajajo skozi okna na zelene strehe. Veliko učnega procesa poteka kar na zelenih strehah.”

Kot še pravi Zala Velkavrh, je celotna soseska, ne samo šola, načrtovana tako, da upošteva visoke okoljske standarde. Na strehi velike parkirne hiše v soseski je predvidenih pet zelenih nogometnih igrišč, vidimo lahko zelene strehe, zelene fasade, med stanovanjskimi bloki so zelenjavni vrtovi in sadno drevje. Dvajset odstotokov vseh površin v soseski Aspern Seestadt je prekritih z drevesi.

Obiskali smo tudi sosesko Sonnwendviertel, vzdolž katere se razprostira kilometre dolg, ogromen zelen park, ki ga obkrožajo številna zelena, peščena in vodna otroška igrišča, ki otrokom soseske omogočajo neposreden stik z naravnimi elementi. Tam smo se spontano podali tudi na javno dostopno streho ene izmed večstanovanjskih stavb. Klara Otorepec iz društva prostoRož pojasnjuje, da so javne zelene strehe tega okrožja načrtovane tako, da lahko z zunanjih konstrukcij in stopnišč vsi prebivalci in obiskovalci soseske dostopajo do vrha teh stavb.

“Na teh strehah so zelenice, dišavnice in užitne rastline, otroška igrala in te strehe, poleg tega, da blažijo podnebne spremembe, tudi omogočajo skupnostno druženje, kar je velikokrat spregledan vidik zelenih streh.”

Že pred leti pa so se mestne oblasti na Dunaju lotile ozelenitve streh v samem mestnem jedru. Zelene strehe, zelene fasade, zelena postajališča javnega prometa, številne zelenice, parki, manjši nasadi in drevesa so del celovite strategije prilagoditve na podnebne spremembe. Na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj že od leta 2001 izvajajo monitoring temperatur in tokov zraka. Kot je povedal Jurgen Preiss, je v mestu v poletnem času podnevi za pet, ponoči pa za šest stopinj topleje kot v okolici.

“Kot so pokazale raziskave meteorološkega zavoda, se bo na Dunaju že čez šestdeset let število poletnih dni podvojilo. Izračuni se nanašajo na predpostavko, da se bo ozračje v povprečju segrelo za dve stopinji. Naj povem, da se je na Dunaju to že zgodilo, ozračje se je segrelo celo bolj, za 2,1 stopinje. Skratka, v roku šestdesetih let bomo imeli skoraj dvesto vročih dni poletja na leto. Podobno boste najbrž imeli tudi v Sloveniji.«

Že do leta 2050 se bodo zahteve po hlajenju stavb potrojile, še opozarja Jurgen Preiss. Predstavili so nam ukrepe, s katerimi uspešno blažijo posledice segrevanja ozračja.

»Že učinek enega samega drevesa je izjemnega pomena, saj ne prinese le sence v vročih poletnih dneh, ampak zniža temperaturo za tri stopinje. Kar pa je še pomembeje, pa je, da se temperatura, ki jo občutimo, če sedimo pod drevesom, v primerjavi s temperaturo okolice zniža do dvajset stopinj.«

Obiskali smo zeleno streho, na stavbi, ki je sicer kulturno spomeniško zaščitena in je v samem mestnem jedru Dunaja. V njej ima svoje prostore krovna agencija za ozelenitve streh in fasad Gruenstatgrau. Svojo dejavnost so nam predstavili kar na njihovi zeleni strehi. Elisabeth Gruchmann-Bernau nam je povedala, da je njihova zelena streha stara že trideset let.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zelene strehe Dunaja

13.09.2019

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

O dunajski strategiji prilagajanja na podnebne spremembe

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci dejavno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na Prvem programu Radia Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t. i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

Kot smo lahko preskusili na svoji lastni koži, je poleti na Dunaju zelo vroče. Do 2050 bi se lahko temperatura na Dunaju zvišala za kar osem stopinj,« je pred kratkim opozorila mestna ministrica za okolje Birgit Hebein. Študija o podnebnih spremembah, objavljena pred nekaj tedni, pa predvideva, da bo Dunaj v prihodnosti ena vročinsko najbolj obremenjenih evropskih prestolnic. Kot smo izvedeli na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj, je temperatura v mestu tudi do 12 stopinj višja kot na podeželju. Gre za t. i. učinek toplotnih otokov, proti katerim pa se mestne oblasti učinkovito borijo. S skupino prostoRož smo najprej obiskali stanovanjsko sosesko Aspern Seestadt na obrobju Dunaja, kjer smo si ogledali izjemno zeleno streho tamkajšnje osnovne šole. Kot pojasnjuje Zala Velkavrh iz društva prostoRož, je zelena streha osnovne šole zanimiva zato, ker je glavni arhitekturni koncept povezovanje notranjosti z zunanjimi prostori.

“Celotna arhitektura šole temelji na tem, da imajo otroci čimkrajšo pot do najbližje terase, da dobijo svež zrak. Učilnice imajo orjaška drsna okna, tako da lahko otroci prosto prehajajo skozi okna na zelene strehe. Veliko učnega procesa poteka kar na zelenih strehah.”

Kot še pravi Zala Velkavrh, je celotna soseska, ne samo šola, načrtovana tako, da upošteva visoke okoljske standarde. Na strehi velike parkirne hiše v soseski je predvidenih pet zelenih nogometnih igrišč, vidimo lahko zelene strehe, zelene fasade, med stanovanjskimi bloki so zelenjavni vrtovi in sadno drevje. Dvajset odstotokov vseh površin v soseski Aspern Seestadt je prekritih z drevesi.

Obiskali smo tudi sosesko Sonnwendviertel, vzdolž katere se razprostira kilometre dolg, ogromen zelen park, ki ga obkrožajo številna zelena, peščena in vodna otroška igrišča, ki otrokom soseske omogočajo neposreden stik z naravnimi elementi. Tam smo se spontano podali tudi na javno dostopno streho ene izmed večstanovanjskih stavb. Klara Otorepec iz društva prostoRož pojasnjuje, da so javne zelene strehe tega okrožja načrtovane tako, da lahko z zunanjih konstrukcij in stopnišč vsi prebivalci in obiskovalci soseske dostopajo do vrha teh stavb.

“Na teh strehah so zelenice, dišavnice in užitne rastline, otroška igrala in te strehe, poleg tega, da blažijo podnebne spremembe, tudi omogočajo skupnostno druženje, kar je velikokrat spregledan vidik zelenih streh.”

Že pred leti pa so se mestne oblasti na Dunaju lotile ozelenitve streh v samem mestnem jedru. Zelene strehe, zelene fasade, zelena postajališča javnega prometa, številne zelenice, parki, manjši nasadi in drevesa so del celovite strategije prilagoditve na podnebne spremembe. Na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj že od leta 2001 izvajajo monitoring temperatur in tokov zraka. Kot je povedal Jurgen Preiss, je v mestu v poletnem času podnevi za pet, ponoči pa za šest stopinj topleje kot v okolici.

“Kot so pokazale raziskave meteorološkega zavoda, se bo na Dunaju že čez šestdeset let število poletnih dni podvojilo. Izračuni se nanašajo na predpostavko, da se bo ozračje v povprečju segrelo za dve stopinji. Naj povem, da se je na Dunaju to že zgodilo, ozračje se je segrelo celo bolj, za 2,1 stopinje. Skratka, v roku šestdesetih let bomo imeli skoraj dvesto vročih dni poletja na leto. Podobno boste najbrž imeli tudi v Sloveniji.«

Že do leta 2050 se bodo zahteve po hlajenju stavb potrojile, še opozarja Jurgen Preiss. Predstavili so nam ukrepe, s katerimi uspešno blažijo posledice segrevanja ozračja.

»Že učinek enega samega drevesa je izjemnega pomena, saj ne prinese le sence v vročih poletnih dneh, ampak zniža temperaturo za tri stopinje. Kar pa je še pomembeje, pa je, da se temperatura, ki jo občutimo, če sedimo pod drevesom, v primerjavi s temperaturo okolice zniža do dvajset stopinj.«

Obiskali smo zeleno streho, na stavbi, ki je sicer kulturno spomeniško zaščitena in je v samem mestnem jedru Dunaja. V njej ima svoje prostore krovna agencija za ozelenitve streh in fasad Gruenstatgrau. Svojo dejavnost so nam predstavili kar na njihovi zeleni strehi. Elisabeth Gruchmann-Bernau nam je povedala, da je njihova zelena streha stara že trideset let.


31.08.2022

Gorbačov je delal premike v Sovjetski zvezi in svetu

Pogovor z radijskim novinarjem in odličnim poznavalcem Tomažem Gerdenom ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova in obletnici smrti princese Diane.


31.08.2022

Vse je v naših rokah

Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani si lahko do 17. oktobra ogledate razstavo Vse je v naših rokah. Razstava, ki jo je pripravila Hiša znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, predstavlja izzive izgube sluha ter izpostavlja največje dosežke v 90-letni zgodovini gluhe skupnosti pri nas. Več o razstavi v prispevku Petre Medved.


30.08.2022

Po novem bo digitalno vodenje evidence delovnega časa obvezno

Ena vročih tem tega poletja je bila napoved o obveznem digitalnem vodenju evidence delovnega časa – poenostavljeno rečeno »štempljanje«. Ministrstvo za delo je dopolnilo zakonodajo s tega področja – glavni povod pa številne kršitve s tega področja. Delovna inšpekcija ugotavlja, da je največ kršitev v gradbeništvu, v trgovini ter v gostinstvu in hotelirstvu.


29.08.2022

Noč tarante spet obnorela na stotisoče ljubiteljev

Italijanska pokrajina Salento, ki leži na 'peti' italijanskega škornja, slovi po peščenih plažah in taranti. Gre za glasbo in ples, ki naj bi nekoč zdravila ponorele zaradi pika strupene tarantele. Obnorelih tudi danes ne manjka – a le zaradi festivala Noč tarante, ki je minuli konec tedna tja že petindvajsetič privabil na sto tisoče ljubiteljev, pa tudi italijanske in svetovne zvezdnike. Na najbolj množičnem etno dogodku v Evropi je bil Janko Petrovec.


29.08.2022

Kje bodo spali študenti?

Pomanjkanje nastanitev ni prisotno zgolj na zasebnem trgu, z njim se soočajo tudi študentskih domovi. V Ljubljani se je za bivanje v študentskem domu v prihodnjem študijskem letu tako vpisalo 2000 več študentov od razpoložljivih postelj. O velikem presežku prijav poročajo tudi z obale. Najmanj problematične pa so razmere v Mariboru, a tudi tu poročajo o trendu večanja števila prijav.


26.08.2022

Kako je covid-19 vplival na slovenske festivale?

Slovenija velja za državo s pestrim naborom festivalov vseh žanrov, saj ima skoraj vsak večji kraj vsaj enega. Letos so se prvič po dveh letih ponovno zvrstili različni festivali brez omejitev, kjer lahko spremljamo vrhunske glasbene ustvarjalce, umetniške kreativce, okusimo kulinariko in odkrivamo slovensko tradicijo. Kako je obdobje karantene vplivalo na organizatorje, nastopajoče in na udeležence festivalov v prispevku Lane Furlan, ki ga prebrala Lucija Fatur.


26.08.2022

Samo v zadnjem tednu je izginilo 20 cm Triglavskega ledenika

Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Najbolj sveža novice izpod Triglava nam je zaupal dr. Jure Tičar, ki se je tam mudil v tem tednu skupaj s kolegi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Raziskovali so podledeniške karbonatne sedimente, ki jih je umikajoči se ledenik razkril. Njihova prisotnost pa nakazuje, da se vse od konca zadnje ledene dobe pred 10 000 leti Triglavski ledenik še nikoli ni stalil. Redne letne meritve njegovega obsega bodo sicer – tako kot vsako leto - opravili konec septembra.


26.08.2022

Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek: Oprema je zelo draga, zbrali smo za dober gasilski avto

RTV Slovenija je v četrtek v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravila posebno dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za slovenske gasilce, v kateri so zbirali sredstva za nakup nove gasilske opreme. Med oddajo so po podatkih MMC RTVSLO zbrali 790.915 evrov. Jure K. Čokl je poklical poveljnika GZS Francija Petka in ga vprašal, ali je pričakoval tak odziv in kako se GZS pripravlja na morebitne podobne požare v prihodnosti.


23.08.2022

Covid je še povečal število ljudi v duševni stiski

Epidemija covida-19 je vplivala na mnogo sfer naše družbe. Med drugim je pustila negativne posledice na duševnem zdravju mnogih ljudi. Kljub težavam pa naše zdravstvo še vedno ni prilagojeno na soočanje s temi težavami. Čakalne vrste so namreč še vedno dolge, prav tako pa nimamo zakona oziroma licenc, ki bi opredeljevale, kdo lahko zdravi duševne težave in kdo ne. Tako mnogi nasedejo tudi neprimernemu zdravljenju.


23.08.2022

Povodni mož - premiera novega slovenskega muzikala

Ob premieri novega slovenskega avtorskega pop-rock muzikala Povodni mož, se glasbena urednica Alja Kramar pogovarja z avtorjema, glasbenico Neisho in besedilopiscem Ambrožem Kvartičem.


22.08.2022

Roboti prodirajo tudi v kmetijstvo

O digitalnih tehnologijah v kmetijstvu smo se v našem mobilnem studiu v Gornji Radgoni pogovarjali s tremi uglednimi strokovnjaki, in sicer s profesorjem Matjažem Mihljem iz katedre za merjenja in robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, doktorjem Petrom Berkom z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Tilnom Gošnjakom iz podjetja PEK Automotive.


22.08.2022

Franc Štih: "Kmetijske subvencije so mamilo."

V terenskem studiu v Gornji Radgoni se nam je pridružil tudi kleni kmet Franc Štih iz Noršincev. Štihova kmetija je ena največjih pridelovalk pšenice pri nas. Gospod Franc pravi, da bi moral kmet za kilogram pšenice dobiti toliko kot stane žemlja in da bi bila lahko Slovenija samooskrbna, če bi država bolj prisluhnila kmetu in mu namesto subvencij raje pošteno plačala za pridelke. Štihovi so specializirani za poljedelstvo, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pridelavo vrtnin, tudi čebule, ki jo prav tako uvažamo. Kot pravi Franc, si pri pridelavi pomagajo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in v zadnjem času celo z dronom.


18.08.2022

Jazz Kamp Kranj 2022 - pogovor s Primožem Grašičem

Med 18. in 28. avgustom 2022 bo v starem mestnem jedru Kranja potekal že 19. Jazz kamp Kranj, ki ga organizirata džezovski kitarist Primož Grašič in trobentač Gregor Grašič. Festivalski program bo tudi letos zelo raznolik, obeta se namreč kar enajst koncertov. Tradicionalno med uvodne dogodke Jazz Kampa Kranj spada tudi fotografska razstava, ki je na ogled od 17. avgusta v Cafe Galeriji Pungert.


16.08.2022

Dr. Renata Salecl: V Argentini je velika gospodarska kriza, ljudje pa kupujejo knjige

Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.


16.08.2022

Zlato odličje na 34. računalniški olimpijadi znanja

Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.


16.08.2022

Bolniki najdlje čakajo na presaditev ledvic, ki pa jih tudi največ presadijo

Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.


12.08.2022

Ob svetovnem dnevu mladih predvsem opozorila o vplivu podnebnih sprememb na prihodnost mlajših generacij

Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.


11.08.2022

Spletni naložbeni goljufi lani olajšali Slovence za 12 milijonov evrov

Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.


11.08.2022

Jubilejno 20. srečanje na Prežihovi bajti: Vorančevi junaki so spet aktualni

Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.


10.08.2022

Ko nas v suši rešuje deževnica

To poletje zaznamuje velika suša, ki klesti kmetijske posevke, zaradi nje pa so vodnjaki v številnih krajih povečini suhi. Prenekatera gospodinjstva redukcije vode rešujejo z zbiralniki deževnice, s katero lahko zadovoljijo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Povprečno gospodinjstvo kar četrtino vode iz vodovodnega omrežja porabi za splakovanje stranišča. Deževnico lahko torej uporabimo za splakovanje sanitarij, pranje perila, za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Dobra lastnost deževnice je tudi ta, da je mehka, da ne vsebuje vodnega kamna in klora ter železa, mangana in drugih kovin. Več o zbiralnikih deževnice v tokratni Aktualni temi.


Stran 54 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov