Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podatki Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri zlorabah otrok na spletu največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin, a vedno več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Raziskave sicer kažejo, da je na svetu spolno zlorabljen vsak peti otrok.
Pri spletnih zlorabah otrok gre največkrat za klasično nasilje, vse več je tudi gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok
Najbolj ranljivi uporabniki sodobnih tehnologij in spleta so otroci in mladi, ki kljub znanju o uporabi pametnih telefonov in aplikacij niso dovolj kritični in se ne zavedajo vseh posledic dogajanja v virtualnem svetu. Podatki točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri spletnih zlorabah otrok največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin. A vse več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. V lanskem letu je na primer prijavna točka Spletno oko prejela 350 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, pri 159 so ocenili, da gre dejansko za tovrstne posnetke, pri tem, je na posvetu o zlorabah otrok na spletu na Fakulteti za družbene vede povedal vodja področja Andrej Motl, je vedno več gradiva, ki prikazuje spolne zlorabe najmlajših otrok (do 6 let) in vedno več najhujših oblik zlorab. Raziskave po svetu pa kažejo, da je spolno zlorabljen vsak peti otrok. Splet omogoča tudi lažje navezovanje stikov – storilec ne nagovarja otrok v okoli šol in igrišč, ampak prek spleta kar doma s svojega kavča.
Žaljenje na družbenih omrežjih, izsiljevanje, objavljanje neprimernih vsebin, sexting, grooming … Kaj narediti?
“Prvi korak je, da se z otrokom pogovorimo, da se nam otrok zaupa. Nam pove, kaj se mu je zgodilo, in potem poskušamo najti pomoč. Če gre za kaznivo dejanje, potem je treba obvezno vključiti policijo. Ukrepamo pa lahko tudi s prijavami družabnim omrežjem, s pogovorom z vpletenimi – tu lahko šola dostikrat pomaga, če gre za njihove učence – skratka z nekimi mehkimi oblikami se da marsikaj rešiti.” – Marko Puschner, Safe.si, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Kaj je in kaj ni kaznivo? Preverite v posnetku!
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Podatki Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri zlorabah otrok na spletu največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin, a vedno več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Raziskave sicer kažejo, da je na svetu spolno zlorabljen vsak peti otrok.
Pri spletnih zlorabah otrok gre največkrat za klasično nasilje, vse več je tudi gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok
Najbolj ranljivi uporabniki sodobnih tehnologij in spleta so otroci in mladi, ki kljub znanju o uporabi pametnih telefonov in aplikacij niso dovolj kritični in se ne zavedajo vseh posledic dogajanja v virtualnem svetu. Podatki točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri spletnih zlorabah otrok največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin. A vse več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. V lanskem letu je na primer prijavna točka Spletno oko prejela 350 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, pri 159 so ocenili, da gre dejansko za tovrstne posnetke, pri tem, je na posvetu o zlorabah otrok na spletu na Fakulteti za družbene vede povedal vodja področja Andrej Motl, je vedno več gradiva, ki prikazuje spolne zlorabe najmlajših otrok (do 6 let) in vedno več najhujših oblik zlorab. Raziskave po svetu pa kažejo, da je spolno zlorabljen vsak peti otrok. Splet omogoča tudi lažje navezovanje stikov – storilec ne nagovarja otrok v okoli šol in igrišč, ampak prek spleta kar doma s svojega kavča.
Žaljenje na družbenih omrežjih, izsiljevanje, objavljanje neprimernih vsebin, sexting, grooming … Kaj narediti?
“Prvi korak je, da se z otrokom pogovorimo, da se nam otrok zaupa. Nam pove, kaj se mu je zgodilo, in potem poskušamo najti pomoč. Če gre za kaznivo dejanje, potem je treba obvezno vključiti policijo. Ukrepamo pa lahko tudi s prijavami družabnim omrežjem, s pogovorom z vpletenimi – tu lahko šola dostikrat pomaga, če gre za njihove učence – skratka z nekimi mehkimi oblikami se da marsikaj rešiti.” – Marko Puschner, Safe.si, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Kaj je in kaj ni kaznivo? Preverite v posnetku!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S Hiosa se javlja Karmen Švegl.
Jurij Souček, slovenski dramski igralec, ki 5. aprila praznuje 91. rojstni dan, je najbolj znan kot pripovednik otroških del, risank v tretji osebi kjer je posodil glas likom, kot sta Pipi in Melkijad, Palček Smuk, Flip v Čebelici Maji in Miškolin. Ravno njegov značilen glas je tisti, po katerem ga poznajo številni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Aziji, so vsaj ponekod koronavirus že premagali, a ostajajo previdni, saj še vedno beležijo nove okužbe in se bojijo tudi morebitnega novega izbruha. Da bi premagali virsu, so se odločili za zelo različne pristope. Na Japoskem denimo testirajo malo, V Južni Koreji obratno, stavijo na množično testiranje. Obema država pa je skupno, da javno življenje nikoli ni povsem obstalo. Odpri ostajajo celo znameniti karaoke bari. Karmen Švegl.
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Z enim izmed njih se je pogovarjal Marko Rozman.
Družbena omrežja polnijo doma pečeni sveži hlebci kruha, peka je v času epidemije postala nov hobi Slovencev. Da lahko dišeč in okusen domač kruh spečete tudi brez kvasa, ki ga prav zdaj po trgovinah primanjkuje, dokazuje Korošica Anita Šumer. Pred osmimi leti je obudila staro tehniko peke kruha z droži, njeno knjigo o peki z drožmi so na Kitajskem razglasili za najboljšo knjigo o kruhu na svetu. Za droži je navdušila že na tisoče ljubiteljev kruha doma in po svetu, v času epidemije pa njene skupine in profili na družbenih omrežjih rastejo z izjemno hitrostjo – samo na Facebooku se ji je na novo pridružilo 3000 članov. Naši novinarki Metki Pirc je zaupala, kako izdelati droži in razkrila najpogostejše napake začetnikov.
V času koronavirusne bolezni se moramo zavedati, da veliko delavcev svoje delo opravlja v neposrednem stiku z uporabniki. To so tudi osebni asistenti, ki zagotavljajo osebno asistenco najtežjim invalidom. Ali se osebna asistenca nemoteno zagotavlja uporabnikom in s kakšnimi težavami se srečujejo tako organizacije, ki zagotavljajo storitve osebne asistence, pa v prispevku Petre Medved.
Današnji drugi april, ki je svetovni dan zavedanja o avtizmu, poteka v senci epidemije koronavirusne bolezni. Družine z otroki, mladostniki in odraslimi z avtizmom se v tem času še bolj soočajo z različnimi stiskami, poudarjajo v Zvezi nevladnih organizacij za avtizem Slovenije. Otroci nimajo potrebne dnevne rutine, ostali pa so tudi brez ustrezne obravnave, s katero vplivajo, da se težave zaradi nevroloških motenj v času otrokovega razvoja zmanjšajo. V pogovoru z novinarko Petro Medved je Sabina Korošec Zavšek iz Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije povedala, kakšno pomoč staršem otrok z avtizmom so ponudili na Zvezi in na kaj opozarjajo ob današnjem svetovnem dnevu.
Pogovor z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem
Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih. Vabljeni z nami v Italijo, Škotsko, Ruando, Brazilijo, Severno Makedonijo, na Novo Zelandijo, Finsko, v Združene arabske emirate in Luksemburg!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med vprašanji, ki se v teh dneh porajajo lastnikom živali, so tudi, kaj storiti z domačo živaljo, če bi bili primorani ostati v karanteni ali bolnišnici. Imajo zavetišča za živali morda organizirano varstvo zanje? Koliko časa so lahko živali tam, če je njihov edini lastnik hospitaliziran? So pogoji za sprejem živali v času epidemije kakorkoli spremenjeni? Ta vprašanja je Andreja Čokl zastavila predstavnikom zavetišč po Sloveniji.
Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS mag. Jože Renar pravi, da so se gradbena podjetja prilagodila razmeram ob razglasitvi epidemije koronavirusa in zagotovo sta dinamika in obseg del zdaj nekoliko manjša, saj so podjetja zmanjšala število delavcev na gradbiščih, a vendar večina začetih del poteka naprej. Večjih problemov s surovinami, materiali in podizvajalci za zdaj ni, težave bi se lahko povečale zaradi pomanjkanja delavcev, saj so meje zaprte, predvsem pa pričakujejo, da bo čim prej spet steklo izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj in da bo odpravljena popolna prepoved del na gradbišpčih, kjer so investitorji fizične osebe.
Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.
Komik Vinko Šimek znan tudi kot Jaka Šraufciger poudarja, da se pri pripravi skečev komiki prilagajajo razmeram v družbi in okolju. Tako je tudi v trenutnem času, ko se življenje odvija v karanteni. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Ljudje se ob negotovostih in strahovih, ki jih prinaša epidemija, čedalje pogosteje znesejo tudi na družbenih omrežjih. Tomaž Celestina se je o vsem tem pogovarjal s klinično psihologinjo, doktorico Polono Matjan.
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
Neveljaven email naslov