Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podatki Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri zlorabah otrok na spletu največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin, a vedno več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Raziskave sicer kažejo, da je na svetu spolno zlorabljen vsak peti otrok.
Pri spletnih zlorabah otrok gre največkrat za klasično nasilje, vse več je tudi gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok
Najbolj ranljivi uporabniki sodobnih tehnologij in spleta so otroci in mladi, ki kljub znanju o uporabi pametnih telefonov in aplikacij niso dovolj kritični in se ne zavedajo vseh posledic dogajanja v virtualnem svetu. Podatki točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri spletnih zlorabah otrok največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin. A vse več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. V lanskem letu je na primer prijavna točka Spletno oko prejela 350 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, pri 159 so ocenili, da gre dejansko za tovrstne posnetke, pri tem, je na posvetu o zlorabah otrok na spletu na Fakulteti za družbene vede povedal vodja področja Andrej Motl, je vedno več gradiva, ki prikazuje spolne zlorabe najmlajših otrok (do 6 let) in vedno več najhujših oblik zlorab. Raziskave po svetu pa kažejo, da je spolno zlorabljen vsak peti otrok. Splet omogoča tudi lažje navezovanje stikov – storilec ne nagovarja otrok v okoli šol in igrišč, ampak prek spleta kar doma s svojega kavča.
Žaljenje na družbenih omrežjih, izsiljevanje, objavljanje neprimernih vsebin, sexting, grooming … Kaj narediti?
“Prvi korak je, da se z otrokom pogovorimo, da se nam otrok zaupa. Nam pove, kaj se mu je zgodilo, in potem poskušamo najti pomoč. Če gre za kaznivo dejanje, potem je treba obvezno vključiti policijo. Ukrepamo pa lahko tudi s prijavami družabnim omrežjem, s pogovorom z vpletenimi – tu lahko šola dostikrat pomaga, če gre za njihove učence – skratka z nekimi mehkimi oblikami se da marsikaj rešiti.” – Marko Puschner, Safe.si, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Kaj je in kaj ni kaznivo? Preverite v posnetku!
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Podatki Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri zlorabah otrok na spletu največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin, a vedno več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Raziskave sicer kažejo, da je na svetu spolno zlorabljen vsak peti otrok.
Pri spletnih zlorabah otrok gre največkrat za klasično nasilje, vse več je tudi gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok
Najbolj ranljivi uporabniki sodobnih tehnologij in spleta so otroci in mladi, ki kljub znanju o uporabi pametnih telefonov in aplikacij niso dovolj kritični in se ne zavedajo vseh posledic dogajanja v virtualnem svetu. Podatki točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri spletnih zlorabah otrok največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin. A vse več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. V lanskem letu je na primer prijavna točka Spletno oko prejela 350 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, pri 159 so ocenili, da gre dejansko za tovrstne posnetke, pri tem, je na posvetu o zlorabah otrok na spletu na Fakulteti za družbene vede povedal vodja področja Andrej Motl, je vedno več gradiva, ki prikazuje spolne zlorabe najmlajših otrok (do 6 let) in vedno več najhujših oblik zlorab. Raziskave po svetu pa kažejo, da je spolno zlorabljen vsak peti otrok. Splet omogoča tudi lažje navezovanje stikov – storilec ne nagovarja otrok v okoli šol in igrišč, ampak prek spleta kar doma s svojega kavča.
Žaljenje na družbenih omrežjih, izsiljevanje, objavljanje neprimernih vsebin, sexting, grooming … Kaj narediti?
“Prvi korak je, da se z otrokom pogovorimo, da se nam otrok zaupa. Nam pove, kaj se mu je zgodilo, in potem poskušamo najti pomoč. Če gre za kaznivo dejanje, potem je treba obvezno vključiti policijo. Ukrepamo pa lahko tudi s prijavami družabnim omrežjem, s pogovorom z vpletenimi – tu lahko šola dostikrat pomaga, če gre za njihove učence – skratka z nekimi mehkimi oblikami se da marsikaj rešiti.” – Marko Puschner, Safe.si, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Kaj je in kaj ni kaznivo? Preverite v posnetku!
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Slovenija je zavezana k podnebnim ciljem, to so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po ti. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.
Slovenija bo morala Bruslju po izvolitvi nove predsednice Evropske komisije razmeroma hitro sporočiti tudi ime novega slovenskega komisarja ali komisarke.
Medtem ko je prva poletna destinacija Slovencev sosednja Hrvaška, se na drugem mestu slovenskih počitnikarjev izmenjujeta Italija in Grčija. In če o naših južnih in zahodnih sosedih vemo precej, Grčijo običajno povezujemo le z antično zgodovino in tamkajšnjimi otoki. Grki pa Slovenijo še vedno povezujejo predvsem z Jugoslavijo in Alpami. Andreja Čokl je v Slovencem precej manj znani osrednji Grčiji oz. po grško Centralni Makedoniji, iskala povezave med Slovenci in Grki. Te se začnejo že zelo zgodaj, mitologija nam na primer ponuja legendo o grškem junaku Jazonu in Argonavtih. Ti naj bi prečkali tudi Ljubljansko barje in Vrhniko, Jazon pa je premagal zmaja, ki je tudi v ljubljanskem grbu, če ne zaradi sv. Jurija, pa zaradi Jazona. Kaj nas še povezuje in kaj vse je Grčija?
Vstopili smo v čas poletnih počitnic, ki je obdobje zabav, sproščenosti in novih poznanstev. Predvsem za mlade je to obdobje povišane spolne aktivnosti, ki je velikokrat tvegana in brez zaščite. Evita Leskovšek z NIJZ pojasnjuje, katera kontracepcija je najbolj priporočljiva, kako prepoznati znake okužbe in kako uživati zdravo, varno in prijetno spolno življenje.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes v Strasbourgu evropske poslance pozval, naj podprejo Ursulo von der Leyden kot kandidatko za predsednico Evropske komisije. Zaradi načina njenega imenovanja ji namreč številni poslanci nasprotujejo. Tusk je poudaril, da je bila odločitev evropskih voditeljev demokratična. A evropski volivci se, kot v komentarju pravi novinarka Špela Novak, upravičeno počutijo prevarane.
Spletne platforme, kot sta Airbnb in Booking, nam ponujajo ogromno izbiro prenočišč za naš dopust, s tolikšno ponudbo pa se povečajo tudi možnosti za nevšečnosti. Kaj lahko storimo, če nam ponudnik povzroči sive lase? So nam spletne platforme dolžne pomagati? Različne zgodbe ljudi, ki so se znašli v neprijetnem položaju in ki jih je zbrala Tina Lamovšek, vam bodo morda v pomoč, da boste pri iskanju in rezervacijah še bolj previdni kot sicer.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ključni problem je, da se mladi prepogosto ne zavedajo svojih pravic in to delodajalci spretno izkoriščajo.
Vladna rešitev financiranja javno veljavnih programov zasebnih devetletk iz javnih sredstev – v celoti obvezni pouk in niti evra več za razširjeni program – ki ji je pristojni parlamentarni odbor sinoči s tesno večino prižgal zeleno luč za dokončno odločanje na julijski plenarni seji, ostaja na majavih nogah. Odločno in soglasno jo podpirajo le še Socialni demokrati, preostali koalicijski partnerji (zlasti v SMC) pa napovedujejo, da se bodo pri nadaljnjem glasovanju v državnem zboru vzdržali. Komentar novinarke Nataše Lang.
Od aprila naprej socialni partnerji na pogajanjih poskušajo uskladiti nabor pokojninskih sprememb, ki jih je predlagalo Ministrstvo za delo. Uradnih komentarjev ni mogoče dobiti, neuradne informacije o poteku pogajanj je priskrbela novinarka Urška Valjavec.
2. julij je pomembno zapisan v zgodovino oddajnikov RTV Slovenija. Na današnji dan pred 28 leti je, da se informacija o vojaškem napadu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) ne bi širila po Evropi in svetu, ta z dvema letaloma mig ob 11.35 napadla z letali in za nekaj časa onesposobila domžalski oddajnik.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z današnjim dnem se začenja drugi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost motoristov, ki jo izvajata Agencija za varnost prometa in Policija. Cilj dvotedenske akcije je opozoriti motoriste, naj v vročih poletnih dneh ne precenjujejo svojih voznih sposobnosti in izkušenj ter naj ne podcenjujejo voznih razmer, vsi ostali udeleženci v prometu pa naj vozijo strpno in preudarno. Prometna varnost motoristov se je v primerjavi z lanskim letom precej poslabšala, posebno nevarnost predstavljajo starejši vozniki motornih koles in tuji motoristi; policisti bodo zato v času trajanja akcije izvajali poostrene nadzore nad motoristi in preverjali ravnanja ostalih prometnih udeležencev v odnosu do motoristov. Podrobneje v prispevku Jureta Čepina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mineva sto let, odkar je bila v versajski palači podpisana mirovna pogodba med silami antante in Nemčijo, ki je pripomogla h koncu prve svetovne vojne in prinesla novo povojno ureditev Evrope. Podpisali so jo natanko pet let po sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ob današnji 100. obletnici se je o mirovni pogodbi Marko Rozman pogovarjal z zgodovinarjem Božom Repetom.
Neveljaven email naslov