Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podatki Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri zlorabah otrok na spletu največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin, a vedno več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Raziskave sicer kažejo, da je na svetu spolno zlorabljen vsak peti otrok.
Pri spletnih zlorabah otrok gre največkrat za klasično nasilje, vse več je tudi gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok
Najbolj ranljivi uporabniki sodobnih tehnologij in spleta so otroci in mladi, ki kljub znanju o uporabi pametnih telefonov in aplikacij niso dovolj kritični in se ne zavedajo vseh posledic dogajanja v virtualnem svetu. Podatki točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri spletnih zlorabah otrok največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin. A vse več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. V lanskem letu je na primer prijavna točka Spletno oko prejela 350 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, pri 159 so ocenili, da gre dejansko za tovrstne posnetke, pri tem, je na posvetu o zlorabah otrok na spletu na Fakulteti za družbene vede povedal vodja področja Andrej Motl, je vedno več gradiva, ki prikazuje spolne zlorabe najmlajših otrok (do 6 let) in vedno več najhujših oblik zlorab. Raziskave po svetu pa kažejo, da je spolno zlorabljen vsak peti otrok. Splet omogoča tudi lažje navezovanje stikov – storilec ne nagovarja otrok v okoli šol in igrišč, ampak prek spleta kar doma s svojega kavča.
Žaljenje na družbenih omrežjih, izsiljevanje, objavljanje neprimernih vsebin, sexting, grooming … Kaj narediti?
“Prvi korak je, da se z otrokom pogovorimo, da se nam otrok zaupa. Nam pove, kaj se mu je zgodilo, in potem poskušamo najti pomoč. Če gre za kaznivo dejanje, potem je treba obvezno vključiti policijo. Ukrepamo pa lahko tudi s prijavami družabnim omrežjem, s pogovorom z vpletenimi – tu lahko šola dostikrat pomaga, če gre za njihove učence – skratka z nekimi mehkimi oblikami se da marsikaj rešiti.” – Marko Puschner, Safe.si, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Kaj je in kaj ni kaznivo? Preverite v posnetku!
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Podatki Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri zlorabah otrok na spletu največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin, a vedno več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Raziskave sicer kažejo, da je na svetu spolno zlorabljen vsak peti otrok.
Pri spletnih zlorabah otrok gre največkrat za klasično nasilje, vse več je tudi gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok
Najbolj ranljivi uporabniki sodobnih tehnologij in spleta so otroci in mladi, ki kljub znanju o uporabi pametnih telefonov in aplikacij niso dovolj kritični in se ne zavedajo vseh posledic dogajanja v virtualnem svetu. Podatki točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri spletnih zlorabah otrok največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin. A vse več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. V lanskem letu je na primer prijavna točka Spletno oko prejela 350 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, pri 159 so ocenili, da gre dejansko za tovrstne posnetke, pri tem, je na posvetu o zlorabah otrok na spletu na Fakulteti za družbene vede povedal vodja področja Andrej Motl, je vedno več gradiva, ki prikazuje spolne zlorabe najmlajših otrok (do 6 let) in vedno več najhujših oblik zlorab. Raziskave po svetu pa kažejo, da je spolno zlorabljen vsak peti otrok. Splet omogoča tudi lažje navezovanje stikov – storilec ne nagovarja otrok v okoli šol in igrišč, ampak prek spleta kar doma s svojega kavča.
Žaljenje na družbenih omrežjih, izsiljevanje, objavljanje neprimernih vsebin, sexting, grooming … Kaj narediti?
“Prvi korak je, da se z otrokom pogovorimo, da se nam otrok zaupa. Nam pove, kaj se mu je zgodilo, in potem poskušamo najti pomoč. Če gre za kaznivo dejanje, potem je treba obvezno vključiti policijo. Ukrepamo pa lahko tudi s prijavami družabnim omrežjem, s pogovorom z vpletenimi – tu lahko šola dostikrat pomaga, če gre za njihove učence – skratka z nekimi mehkimi oblikami se da marsikaj rešiti.” – Marko Puschner, Safe.si, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Kaj je in kaj ni kaznivo? Preverite v posnetku!
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov