Glavni cilj projekta je ponuditi edinstveno doživetje avtohtone tradicije, običajev in kulinarike in prispevati k razvoju lokalnih okolij

Območje od Prekmurja do Istre je bogato s kulturnimi in naravnimi spomeniki, od muzejev do naravnih parkov. Težava pa je, da je ta izjemen potencial za razvoj lokalnih okolij preslabo izkoriščen, ker je dediščina obravnavana parcialno in premalo strokovno, in zato ni dovolj privlačna za zahtevne sodobne obiskovalce.  Obujanju dediščine na moderen, privlačen, doživljajski način se posveča projekt Uživam tradicijo, ki se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt vzpostavlja kulinarično transverzalo od Panonije do Jadrana in povezuje lokalne ponudnike v edinstvenih območjih dediščine.

Zidanica na Trški gori, Botanični vrt in Muzej mesta Ljubljana, Trubarjeva domačija na Rašici, Lončarska vas Filovci, Naravni park Žumberak-Samoborsko gorje, vaško jedro Prezida, staro mestno jedro Vrsarja in Muzeji Hrvaškega zagorja. To so kraji, skozi katere teče snovno in nesnovno dediščino obujajoča transverzala. Vzemite zemljevid in poglejte, kje natančno ti kraji ležijo. Če vam še niso poznani, seveda. Ugotovili boste, da gre z izjemo Ljubljane in Vrsarja za kraje, ki bi jim v urbanih centraliziranih središčih marsikdo nadel tak ali drugačen nadimek. Tudi tistega z volkom v besedi. Preprosto zato, ker svojega prebivalstva ne štejejo v deset ali stotisočih in ker jih zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih žil človek doseže le, če se vanje nameni. Namen in cilj transverzale Uživam tradicijo je torej jasen in več kot smotrn.

Projekt z različnimi aktivnostmi, ki obujajo kulinarično in siceršnjo dediščino, vzpostavlja transverzalo in povezuje vse partnerje na poti med panonijo in Jadranom. Vodilni partner in stični člen med vsemi deležniki v projektu je BIC Ljubljana. Ravnateljica tamkajšnje višje strokovne šole, mag. Tjaša Vidrih:

“Potencial je zelo velik. Taki projekti so zelo dobrodošli, ker prispevajo določena finančna sredstva, s katerimi je mogoče kaj narediti. Pri tem projektu gre za vzpodbujanje dediščinskih skupnosti, ki so vključeni vanj. To so različni proizvajalci hrane, gospodinje, ki imajo določena znanja, turistično gostinski ponudniki, študentje in dijaki. Gre za prenos znanj in povezovanje.”

Pričnimo kulinarično pot v Prekmurju, natančneje v Filovcih, ki je le ena na od transverzalinih postojank. V Filovcih je še mogoče občudovati skorajda izumrlo lončarsko obrt ter hiše s staro panonsko gradnjo in cimprano gradnjo, kot tamkajšnji radi rečejo. Sprejme nas najmlajši član družine Grega Bojnec:

“Skušamo približati ljudem pristen občutek te panonske arhitekture in jih povezati z zemljo, z glino, da doživijo ta občutek panonskega življenja. Skupaj z mojo babico se naučijo pripraviti tudi prekmursko gibanico. Da je izkušnja bolj avtentična, se vse odvija v prekmurščini.”

Zabok, naselje z manj kot 3000 prebivalci leži takoj za slovensko mejo v krapinsko-zagorski županiji. Poznana je tamkajšnja baročna cerkev, dvorec ali dva in pa tradicija zagorskih štrukljev, ki jo med drugim negujejo tudi na tamkajšnji srednji gostinski šoli. Profesorica strokovnih predmetov, Branka Kralj:

“To ni prvi projekt, pri katerem sodelujemo s Slovenijo. Imamo večletne dobre izkušnje pri podobnih projektih, ki nam veliko prinesejo. Ne sicer materialno, temveč intelektualno.  Z izobraževanji in s strokovnimi dopolnjevanji rastemo, s tem doprinašamo tudi k turističnemu razvoju naše občine.”

Štruklje lahko pokusite, lahko jih pa tudi doživite. V sklopu projekta Uživam tradicijo se pod mentorstvom dijakov in dijakinj v peki zagorskih štrukljev lahko namreč preizkusite tudi sami.

“Zagorski štruklji izvirajo iz revnih družbenih in zgodovinskih okoliščin. Kar je bilo doma, to se je dalo v štruklje in to se je postavilo na mizo. Danes so zagorski štruklji jed, ki jo je najti na vsakem sestanku kateregakoli veleposlaništva, tudi tujci nas sprašujejo, kje jih lahko pokusijo. Ravno letos aprila smo prejeli certifikat o geografskem izvoru zagorskih štrukljev in to je le dokaz, da se vsi v tej skupni evropski družini radi srečujemo za mizo.”

Zavijmo še v naravni park Žumberak na dogodek Tisočletja kulinarike, ki je zasnovan na temeljih prazgodovinskih arheoloških najdb, starorimskih ostankov in tamkajšnje novoveške avtohtone tradicije, običajev in kulinarike. Odvije se pod milim nebom, ob ognju in leseni žlici. Kristijan Brkić, direktor naravnega parka Žumberak – Samoborsko gorje:

“Obiskovalce najprej popeljemo po Učni poti knezov, kjer se podučijo o arheološkem parku in tukajšnji zgodovini. Med potjo naberejo zelišča, ki jih bodo uporabili pri pripravi hrane. Program Tisočletja kulinarike namreč predvideva pripravo in okušanje jedi po receptih iz prazgodovine, starega Rima, srednjega veka in tradicionalne žumberaške kuhinje.”

S tem projektom so, kot pripoveduje Brkić, uspeli kulinarično izkušnjo Tisočletja kulinarike dvigniti na višji nivo, tako z novo opremo kot z novimi vsebinami:

“Pomaga nam pri promociji, ustvarili smo tudi aplikacijo za mobilne telefone. Skratka, bogatejši smo za celo vrsto vsebin, ki omogočajo nadaljnji razvoj izkušnje, spodbujajo promocijo parka, ustvarili smo nova poznanstva s partnerji iz tega projekta. Ker ima park svoje finančne omejitve, je to dober način, da nove vsebine sfinanciramo s sredstvi EU.”

Popeljali smo vas le po manjšem delu poti raznolike ter s snovno in nesnovno dediščino prepletene kulinarične transverzale, katere cilj je obiskovalcem predstaviti doživetje avtohtone tradicije in običajev in spodbuditi razvoj lokalnih okolij. Na doživljajsko pot se lahko podate organizirano ali pa sami, vzdolž celotne poti ali pa obiščete zgolj kraj ali dva. Za popoln doživljajski izkoristek pa bo treba spremljati koledar dogodkov.