Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sanjah so nastali lik Frankensteina, šivalni stroj, periodni sistem elementov in Googlov brskalnik
Spanje in sanje nista namenjena temu, da si naši možgani odpočijejo, kot so zmotno mislili dolgo, pravi dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije iz celjske splošne bolnišnice. Raziskovalci danes namreč ugotavljajo, da so, ko sanjamo, naši možgani pravzaprav še bolj dejavni, kot ko smo budni. Sanjamo večinoma vizualno in, zanimivo, tako sanja tudi Anja Pustak, ki je slepa od rojstva:
“Vedno, ko sanjam, takrat popolnoma normalno vidim. Vidim vse – naravo, živali, ljudi. Ko se zbudim, ostanejo samo kakšni glasovi ljudi, živali, mogoče se spomnim, kaj vse sem slišala. Slike pa preprosto izginejo.”
Sanjamo vsi. Odrasli v osmih urah spanja približno dve uri, dojenčki, ki spijo več, pa odsanjajo kar polovico svojega spanja. Čeprav na noč odsanjamo od štiri do šest različnih sanj, skoraj vse sanje pozabimo. Značilnost faze spanja REM, v kateri sanjamo, je paraliza oz. mišična atonija, to, da se ne moremo premikati, razloži dr. Barbara Gnidovec Stražišar:
“Poznamo bolezni, ko ta atonija ni prisotna in dejansko ti bolniki odigrajo svoje sanje. Te sanje so velikokrat zelo agresivne. Imamo tudi forenzične primere, ko so se ob tej motnji lahko zgodile tragične stvari, povzročitelji pa so bili na koncu oproščeni, ker se je izkazalo, da nimajo mišične atonije, ki bi morala biti normalno prisotna.”
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V sanjah so nastali lik Frankensteina, šivalni stroj, periodni sistem elementov in Googlov brskalnik
Spanje in sanje nista namenjena temu, da si naši možgani odpočijejo, kot so zmotno mislili dolgo, pravi dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije iz celjske splošne bolnišnice. Raziskovalci danes namreč ugotavljajo, da so, ko sanjamo, naši možgani pravzaprav še bolj dejavni, kot ko smo budni. Sanjamo večinoma vizualno in, zanimivo, tako sanja tudi Anja Pustak, ki je slepa od rojstva:
“Vedno, ko sanjam, takrat popolnoma normalno vidim. Vidim vse – naravo, živali, ljudi. Ko se zbudim, ostanejo samo kakšni glasovi ljudi, živali, mogoče se spomnim, kaj vse sem slišala. Slike pa preprosto izginejo.”
Sanjamo vsi. Odrasli v osmih urah spanja približno dve uri, dojenčki, ki spijo več, pa odsanjajo kar polovico svojega spanja. Čeprav na noč odsanjamo od štiri do šest različnih sanj, skoraj vse sanje pozabimo. Značilnost faze spanja REM, v kateri sanjamo, je paraliza oz. mišična atonija, to, da se ne moremo premikati, razloži dr. Barbara Gnidovec Stražišar:
“Poznamo bolezni, ko ta atonija ni prisotna in dejansko ti bolniki odigrajo svoje sanje. Te sanje so velikokrat zelo agresivne. Imamo tudi forenzične primere, ko so se ob tej motnji lahko zgodile tragične stvari, povzročitelji pa so bili na koncu oproščeni, ker se je izkazalo, da nimajo mišične atonije, ki bi morala biti normalno prisotna.”
Predstavniki trgovskih družb in trgovinskega sindikata so s sinoči parafiranim dogovorom končali pogajanja o nedeljskem delovnem času trgovin, danes morajo tako dokument potrditi le še pristojni organi vseh podpisanih strani. Podrobnosti dogovora bodo sicer uradno predstavili jutri, nam je pa na Radiu Slovenija uspelo pridobiti ključne novosti, ki jih določa dogovor.
Odziv predsednice Komisije za ženske v znanosti prof. dr. Marije Bešter Rogač na letošnje Zoisove nagrade, priznanja in Puhova priznanja
Na Prvem programu smo govorili o otvoritvi novega inovativnega središča tehnologij za starejše. Trenutno stanje trga dela potrebujemo prilagoditve, zato pri Simbiozi iščejo nove družbene rešitve za socialno reaktivacijo starejših po 50. letu.
Natanko 10 let nazaj se je začela zgodba danes tako zelo priljubljene spletne platforme za kratkoročno oddajo nepremičnin Airbnb. Danes platformo uporabljajo v 192 državah in je v manj kot desetih letih naštela že 160 milijonov gostov, vredna pa je 25 milijard evrov. V Sloveniji se posamezniki za tako nastanitev, ko so v tujini, odločajo šele nekaj let, prav tako je v zadnjih dveh, treh letih močno poraslo število nepremičnin, ki jih Slovenci prek Airbnb-ja oddajajo. Seveda pa se tu hitro pojavi vrsta vprašanj, vsaj nekatera je kolegica Andreja Čokl zastavila sogovornicam.
S številnimi novimi kroničnimi bolniki se dnevno srečuje družinski zdravnik in direktor zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj, ki opozarja, da za preprečevanje nastanka teh bolezni največ lahko naredimo predvsem sami.
Pogovor z Gordano Ristin o prvem pro bono mediacijskem dnevu, ki bo potekal 28. novembra.
Zdravstveni dom za študente na Aškerčevi v Ljubljani nudi celovito oskrbo 40 000 študentom, tudi tistim iz drugh krajev Slovenije, ki na Univerzi v Ljubljani študirajo. Tu imajo splošnega zdravnika, kliničnega psihologa, psihiatra, zobozdravnika, ginekologa in laboratorij. Zakaj so študentje proti njegovi ukinitvi ali pripojitvi, v pogovoru s Cirilo Štuber pojasnjuje predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Peran.
Skupina raziskovalcev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opravila prvo raziskavo o spolnosti študentk in študentov. Med decembrom 2010 in marcem 2011 so povabili k sodelovanju več kot 13 tisoč 500 študentk in študentov iz ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Odziv je bil dober, 5 tisoč 578 jih je odgovorilo na vprašanja v spletni anketi. Rezultate prve sociološke raziskave o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov bodo objavili v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta. foto: flickr/Rowena Waack
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Več kot pol milijona Slovencev vsako leto išče nujno medicinsko pomoč, le nekaj odstotkov jo v resnici potrebuje
Ruska meteorološka agencija je približno mesec in pol pozneje po tem, ko je več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, izmerilo povišane koncentracije rutenija - 106 v zraku, sporočila, da so tudi oni zaznali podobno zvišane koncentracije tega radioaktivnega izotopa. Rusija je tako danes s tem zavrnila takratne ocene teh držav, da se je na njenem ozemlju zgodila jedrska nesreča. Poklicali smo na Upravo republike Slovenije za jedrsko varnost, z Michelom Cindro z oddelka za jedrsko varnost se je pogovarjala Rajka Pervanje.
V Nemčiji so ponoči propadli uvodni pogovori o sestavi vladajoče koalicije med konservativno unijo (CDU/CSU), liberalci(FDP) in Zelenimi. Pogovor z dopisnico Polono Fijavž.
Belgijsko sodišče danes še ni sprejelo odločitve glede zahteve po izročitvi odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta Španije. Puigdemont, ki je po razglasitvi neodvisnosti Katalonije, odšel v Bruselj, se je tam predal belgijskim oblastem. O razmerah v Kataloniji se je Špela Novak pogovarjala z novinarjem katalonskega javnega radia Ricardom Ustrellem, ki je bil v Ljubljani v okviru novinarskega festivala Naprej.
Umetnostni trg je dosegel nov rekord. Na dražbi v New Yorku so sinoči za 450 milijonov dolarjev prodali sliko Leonarda da Vincija Odrešenik sveta. Kupil jo je skriti kupec iz Hongkonga, ki je sliko 20 minut dražil prek telefona. Del svetovne umetniške dediščine je tako postal plen bogatih zasebnih zbiralcev, ki v umetniških delih vidijo predvsem naložbo in zaslužek. Cirila Štuber se je pogovarjala z Miho Žoržem.
Eno od okolij, v katerem se posameznik lahko intenzivno srečuje z medkulturnimi razlikami, je tudi projekt v okviru programa Erasmus+. Da dijaki, študenti in tudi učitelji razlike sprejemajo in z njimi v času izmenjave živijo, je pred še pred odhodom v tujino zelo pomembna priprava nanje. Pri Centru RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja zato veliko pozornosti namenijo ustrezni koordinaciji ne zgolj za pripravo pred odhodom, temveč tudi razvoju medkulturnih kompetenc po vrnitvi domov.
Medijska krajina se spreminja vse hitreje in novinarji tega ne gledajo križem rok. Naprej, v prihodnost zrejo z zavedanjem, da lahko ovire premaga le kakovostno, verodostojno novinarstvo. Izzivov je veliko, slovenskemu novinarskemu občinstvu pa na šestem festivalu Naprej/Forward svoje izkušnje predstavljajo tuji kolegi. V Kinu Šiška, kjer poteka glavnina dogajanja, je bila Nataša Lang.
Neveljaven email naslov