Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sanjah so nastali lik Frankensteina, šivalni stroj, periodni sistem elementov in Googlov brskalnik
Spanje in sanje nista namenjena temu, da si naši možgani odpočijejo, kot so zmotno mislili dolgo, pravi dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije iz celjske splošne bolnišnice. Raziskovalci danes namreč ugotavljajo, da so, ko sanjamo, naši možgani pravzaprav še bolj dejavni, kot ko smo budni. Sanjamo večinoma vizualno in, zanimivo, tako sanja tudi Anja Pustak, ki je slepa od rojstva:
“Vedno, ko sanjam, takrat popolnoma normalno vidim. Vidim vse – naravo, živali, ljudi. Ko se zbudim, ostanejo samo kakšni glasovi ljudi, živali, mogoče se spomnim, kaj vse sem slišala. Slike pa preprosto izginejo.”
Sanjamo vsi. Odrasli v osmih urah spanja približno dve uri, dojenčki, ki spijo več, pa odsanjajo kar polovico svojega spanja. Čeprav na noč odsanjamo od štiri do šest različnih sanj, skoraj vse sanje pozabimo. Značilnost faze spanja REM, v kateri sanjamo, je paraliza oz. mišična atonija, to, da se ne moremo premikati, razloži dr. Barbara Gnidovec Stražišar:
“Poznamo bolezni, ko ta atonija ni prisotna in dejansko ti bolniki odigrajo svoje sanje. Te sanje so velikokrat zelo agresivne. Imamo tudi forenzične primere, ko so se ob tej motnji lahko zgodile tragične stvari, povzročitelji pa so bili na koncu oproščeni, ker se je izkazalo, da nimajo mišične atonije, ki bi morala biti normalno prisotna.”
4529 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V sanjah so nastali lik Frankensteina, šivalni stroj, periodni sistem elementov in Googlov brskalnik
Spanje in sanje nista namenjena temu, da si naši možgani odpočijejo, kot so zmotno mislili dolgo, pravi dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije iz celjske splošne bolnišnice. Raziskovalci danes namreč ugotavljajo, da so, ko sanjamo, naši možgani pravzaprav še bolj dejavni, kot ko smo budni. Sanjamo večinoma vizualno in, zanimivo, tako sanja tudi Anja Pustak, ki je slepa od rojstva:
“Vedno, ko sanjam, takrat popolnoma normalno vidim. Vidim vse – naravo, živali, ljudi. Ko se zbudim, ostanejo samo kakšni glasovi ljudi, živali, mogoče se spomnim, kaj vse sem slišala. Slike pa preprosto izginejo.”
Sanjamo vsi. Odrasli v osmih urah spanja približno dve uri, dojenčki, ki spijo več, pa odsanjajo kar polovico svojega spanja. Čeprav na noč odsanjamo od štiri do šest različnih sanj, skoraj vse sanje pozabimo. Značilnost faze spanja REM, v kateri sanjamo, je paraliza oz. mišična atonija, to, da se ne moremo premikati, razloži dr. Barbara Gnidovec Stražišar:
“Poznamo bolezni, ko ta atonija ni prisotna in dejansko ti bolniki odigrajo svoje sanje. Te sanje so velikokrat zelo agresivne. Imamo tudi forenzične primere, ko so se ob tej motnji lahko zgodile tragične stvari, povzročitelji pa so bili na koncu oproščeni, ker se je izkazalo, da nimajo mišične atonije, ki bi morala biti normalno prisotna.”
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je objavil razpis za odkup stanovanj od starejših občanov, ki bi si želeli v tako prodanih stanovanjih bivati do smrti in si s prodajo zagotoviti tudi dosmrtno rento. Svoje stanovanje lahko prodajo Stanovanjskemu skladu, ta pa jim zagotovi dosmrtno služnost v zameno za neprofitno najemnino. Kupnino Sklad namesto prodajalcu nakaže kot enkratno zavarovalno vsoto zavarovalnici, ta pa upravičencu izplačuje dosmrtno zavarovalno rento. O tovrstnem odkupu stanovanj se je pri Alešu Tomažinu, vodji sekcije za investicije pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana, podrobneje pozanimala Cirila Štuber, na možnost takšnega odkupa pa smo z neodvisnim finančnim svetovalcem Mitjo Glavnikom z zavoda Na tabli pogledali tudi s plati lastnika stanovanja, ki si prav tako želi skleniti dober posel.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.
Danes se je s sklepno prireditvijo že četrto leto zapored končala vseslovenska kolesarska pobuda družbe Butan plin in partnerjev Varno na kolesu. Osrednja aktivnost pobude je razpis za osnovne šole, ki je letos povezal 87 osnovnih šol in več kot 2500 otrok, osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so v tekočem šolskem letu opravili kolesarski izpit in se tako v novi vlogi vključili v promet. Več pa Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov