Podnebnemu protestu na ulicah doma in po svetu se ne pridružujejo več le mladi, ampak vse generacije. A začelo se je z mladimi – gre za pozitiven signal po daljšem času, ko so se starejše generacije pritoževale nad njihovo apatičnostjo, prvi sociolog Miran Lavrič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: "Raziskovalci mladih že desetletja opažamo, da so mladi apatični, nezainteresirani za politiko. Zdaj je končno ta generacija spregovorila, začela participirati.« Sedanja generacija je izobražena, v šolah posluša o ekologiji, a nato spozna, da politika temu ne sledi. Več pa Erna Strniša.

Podnebni protesti so signal volivcev, ki ga bo politika prej ali slej morala slišati

Podnebnemu protestu na ulicah doma in po svetu se ne pridružujejo več le mladi, ampak vse generacije. A začelo se je z mladimi – gre za dober znak po daljšem času, ko so se starejše generacije pritoževale nad njihovo apatičnostjo, pravi sociolog Miran Lavrič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru:

“Raziskovalci mladih že desetletja opažamo, da so mladi apatični, nezainteresirani za politiko. Zdaj je končno ta generacija spregovorila, začela sodelovati.«

Zdajšnja generacija je izobražena, v šolah posluša o ekologiji, a nato spozna, da politika temu ne sledi:

»Zelo pomembno je vedeti, da imamo v ozadju cele zgodbe znanosti, ki je postavila v podnebnem poročilu dokaj jasne cilje, da je te cilje tehnično mogoče konkretizirati brez večjih težav, kar je bilo delno narejeno že v okviru pariškega dogovora. Od tu naprej je to stvar politične volje, ta je pa zelo močno odvisna od volje volivcev.«

Gre torej za jasen signal volivcev, ki mu bo morala politika prej ali slej prisluhniti, četudi gre za tako rekoč tektonske premike oziroma posluh velesil. Vprašanje je le, ali bomo zmogli tekmo s časom. A nekje je preprosto treba začeti, pravi Senka Šifkovič Vrbica, pravnica s Pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij:

»Seveda so v družbi potrebni velikanski premiki. In za to, da se nekaj premakne, so potrebni veliki pritiski. Samo če se nekje ne začne, če se ne začne izražati neka druga misel, sploh ni nobene možnosti, da se kaj zgodi. Lahko rečemo, da nam realnost krojijo kapital in multinacionalke, ampak mi kot pridni potrošniki to realnost tudi omogočamo.«

O okoljski ozaveščenosti mladih pričajo tudi številke. Raziskava mariborske Filozofske fakultete je pokazala, da skoraj 85 odstotkov mladih pri nas meni, da bi morala vlada narediti več za okolje, približno polovica je pripravljena na bojkotiranje izdelkov zaradi okoljskih razlogov ali pa je te že bojkotirala. Približno toliko je tudi pripravljenih priti na proteste.