Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Projekt Ljubljanica je že poleti v Parizu na zasedanju konvencije prejel Unescov znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino. Slovesnost ob podelitvi znaka pa poteka danes, na Vrhniki, kjer se hkrati začenjajo Dnevi evropske kulturne dediščine. Gre za največji dogodek s področja kulturne dediščine. Dogodki bodo brezplačni, med drugim si lahko ogledate razstavišče Moja Ljubljanica, ki ga je obiskala Darja Pograjc.
Unescov znak Ljubljanico postavlja na mednarodni zemljevid, ob bok pomorskim velesilam
Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji. Od leta 2003 je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, Unescov znak pa jo postavlja na mednarodni zemljevid, ob bok pomorskim velesilam in je “dobra odskočna deska za sam razvoj stroke“, razloži Irena Šinkovec, strokovna vodja projekta Ljubljanica, Muzej in galerije mesta Ljubljane.
“Mi smo s tem projektom naredili nekaj pionirskih del. Poleg samih podvodnih raziskav tudi nove metode dokumentiranja, konservacijo mokrega lesa, da smo v tem času vzpostavili depozitorij za moker les, po katerem sta barje in Slovenija izjemno prepoznavna. S tem projektom smo nekako zakoličili pot za prihodnost.”
Unescov znak velja štiri leta, za njegovo podaljšanje bo treba še naprej sodelovati pri podvodnih raziskavah.
Poseben podvig je bil dvig 15 metrov dolgega deblaka iz Ljubljanice pred štirimi leti. To je do zdaj največji predmet iz mokrega lesa, ki so ga pri nas dvignili iz vode. Največji kos deblaka je bil dolg šest metrov, tehtal je več kot tono. Dr. Katja Kavkler, vodja Naravoslovnega oddelka Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine in vodja projekta konserviranja deblaka, pove, da so končali dela, povezana z metodo konservacije z melaminsko smolo.
“Ravno prejšnji teden smo ga vzeli iz smole in smolo strdili. Najhitreje se strdi na povišani temperaturi, tako smo tudi mi naredili. Ta hip pripravljamo deblak na postopek sušenja.”
Ko bo postopek počasnega sušenja končan, bodo površino zaščitili s premazom in kose sestavili v celoto. Predmet bo na ogled v muzejskem prostoru na Vrhniki v Razstavišču Moja Ljubljanica.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Projekt Ljubljanica je že poleti v Parizu na zasedanju konvencije prejel Unescov znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino. Slovesnost ob podelitvi znaka pa poteka danes, na Vrhniki, kjer se hkrati začenjajo Dnevi evropske kulturne dediščine. Gre za največji dogodek s področja kulturne dediščine. Dogodki bodo brezplačni, med drugim si lahko ogledate razstavišče Moja Ljubljanica, ki ga je obiskala Darja Pograjc.
Unescov znak Ljubljanico postavlja na mednarodni zemljevid, ob bok pomorskim velesilam
Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji. Od leta 2003 je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, Unescov znak pa jo postavlja na mednarodni zemljevid, ob bok pomorskim velesilam in je “dobra odskočna deska za sam razvoj stroke“, razloži Irena Šinkovec, strokovna vodja projekta Ljubljanica, Muzej in galerije mesta Ljubljane.
“Mi smo s tem projektom naredili nekaj pionirskih del. Poleg samih podvodnih raziskav tudi nove metode dokumentiranja, konservacijo mokrega lesa, da smo v tem času vzpostavili depozitorij za moker les, po katerem sta barje in Slovenija izjemno prepoznavna. S tem projektom smo nekako zakoličili pot za prihodnost.”
Unescov znak velja štiri leta, za njegovo podaljšanje bo treba še naprej sodelovati pri podvodnih raziskavah.
Poseben podvig je bil dvig 15 metrov dolgega deblaka iz Ljubljanice pred štirimi leti. To je do zdaj največji predmet iz mokrega lesa, ki so ga pri nas dvignili iz vode. Največji kos deblaka je bil dolg šest metrov, tehtal je več kot tono. Dr. Katja Kavkler, vodja Naravoslovnega oddelka Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine in vodja projekta konserviranja deblaka, pove, da so končali dela, povezana z metodo konservacije z melaminsko smolo.
“Ravno prejšnji teden smo ga vzeli iz smole in smolo strdili. Najhitreje se strdi na povišani temperaturi, tako smo tudi mi naredili. Ta hip pripravljamo deblak na postopek sušenja.”
Ko bo postopek počasnega sušenja končan, bodo površino zaščitili s premazom in kose sestavili v celoto. Predmet bo na ogled v muzejskem prostoru na Vrhniki v Razstavišču Moja Ljubljanica.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov