Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Genove odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek gradnje novega viadukta zvezdniškega arhitekta Renza Piana
Italijansko mesto Genova je stoletja veljalo za eno najmočnejših sil Sredozemlja – zlasti v stoletju po odkritju Amerike, ko so prav genovski gospodarstveniki odločilno podprli špansko osvajanje nove celine. Toda šlo je za dvorezni meč, saj so se glavne trgovske poti zlagoma preselile na zahod Evrope, Genova pa je – skupaj z drugimi sredozemskimi silami – doživela počasen zaton. Po drugi svetovni vojni je mesto stavilo na industrijo, katere obseg pa se je v zadnjih desetletjih pošteno skrčil. Genova ima zato danes manj kot 600 tisoč prebivalcev – ali za tretjino manj kot pred pol stoletja.
Vnovičnemu usihanju mesta se je pred dvema letoma zoperstavila nova, desno sredinska mestna oblast, ki cilja na preporod mesta z novo Svilno potjo, turizmom, navtiko in znanstvenimi inštituti. Toda pred dobrim letom je Genova doživela nov udarec, ko se je zrušil avtocestni viadukt Morandi: nesreča je zahtevala 43 smrtnih žrtev, mesto pa presekala na pol. Kako naprej – je vprašanje, na katerega v Genovi odgovarjajo z vrsto novih strategij. In prav te so razlog, zakaj je naš rimski dopisnik Janko Petrovec zadnje dneve preživel v Genovi.
Gradbišče, na katerem dela 1000 delavcev, je odprto 24 ur na dan. Nanj mrgoli delavcev in strojev. Nosilni stebri novega viadukta pospešeno rastejo, v središču mesta pa so ravno včeraj odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek del.
“Vsak dan je videti več novega viadukta, ki ga pospešeno gradijo.”
Genova beleži rast števila obiskovalcev – cilja pa zlasti na vikendaški turizem oziroma tako imenovani »city break« turizem. Gostje praviloma prihajajo za dva do tri dni; turistični delavci poudarjajo, da Genova še vedno gosta pozdravi z živahnim in obljudenim mestnim središčem, v katerem še vedno živijo pretežno Genovčani in ne služi samo popularnim »bad and breakfastom«, kot se je zgodilo v Benetkah ali Firencah. Župan Genove Marco Bucci pa ob vsem tem izpostavlja razvoj še enega segmenta, in sicer »srebrno ekonomijo«:
“Genova postaja podobna Floridi in še nekaterim drugim ameriškim pokrajinam – postaja namreč mesto, v katerem lahko ljudje kakovostno preživijo svojo starost. Temu pravimo »srebrna ekonomija«. Genova je čedalje bolje opremljena s storitvenimi dejavnostmi za starejše, pohvali pa se lahko tudi z zelo ugodnim podnebjem. To omogoča boljše pogoje za lepo starost, kot so na voljo drugod.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Genove odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek gradnje novega viadukta zvezdniškega arhitekta Renza Piana
Italijansko mesto Genova je stoletja veljalo za eno najmočnejših sil Sredozemlja – zlasti v stoletju po odkritju Amerike, ko so prav genovski gospodarstveniki odločilno podprli špansko osvajanje nove celine. Toda šlo je za dvorezni meč, saj so se glavne trgovske poti zlagoma preselile na zahod Evrope, Genova pa je – skupaj z drugimi sredozemskimi silami – doživela počasen zaton. Po drugi svetovni vojni je mesto stavilo na industrijo, katere obseg pa se je v zadnjih desetletjih pošteno skrčil. Genova ima zato danes manj kot 600 tisoč prebivalcev – ali za tretjino manj kot pred pol stoletja.
Vnovičnemu usihanju mesta se je pred dvema letoma zoperstavila nova, desno sredinska mestna oblast, ki cilja na preporod mesta z novo Svilno potjo, turizmom, navtiko in znanstvenimi inštituti. Toda pred dobrim letom je Genova doživela nov udarec, ko se je zrušil avtocestni viadukt Morandi: nesreča je zahtevala 43 smrtnih žrtev, mesto pa presekala na pol. Kako naprej – je vprašanje, na katerega v Genovi odgovarjajo z vrsto novih strategij. In prav te so razlog, zakaj je naš rimski dopisnik Janko Petrovec zadnje dneve preživel v Genovi.
Gradbišče, na katerem dela 1000 delavcev, je odprto 24 ur na dan. Nanj mrgoli delavcev in strojev. Nosilni stebri novega viadukta pospešeno rastejo, v središču mesta pa so ravno včeraj odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek del.
“Vsak dan je videti več novega viadukta, ki ga pospešeno gradijo.”
Genova beleži rast števila obiskovalcev – cilja pa zlasti na vikendaški turizem oziroma tako imenovani »city break« turizem. Gostje praviloma prihajajo za dva do tri dni; turistični delavci poudarjajo, da Genova še vedno gosta pozdravi z živahnim in obljudenim mestnim središčem, v katerem še vedno živijo pretežno Genovčani in ne služi samo popularnim »bad and breakfastom«, kot se je zgodilo v Benetkah ali Firencah. Župan Genove Marco Bucci pa ob vsem tem izpostavlja razvoj še enega segmenta, in sicer »srebrno ekonomijo«:
“Genova postaja podobna Floridi in še nekaterim drugim ameriškim pokrajinam – postaja namreč mesto, v katerem lahko ljudje kakovostno preživijo svojo starost. Temu pravimo »srebrna ekonomija«. Genova je čedalje bolje opremljena s storitvenimi dejavnostmi za starejše, pohvali pa se lahko tudi z zelo ugodnim podnebjem. To omogoča boljše pogoje za lepo starost, kot so na voljo drugod.”
Državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom. Iz Prekmurja se je oglasila Lidija Kosi.
Prizadeti v nedavnih poplavah bodo do konca letošnjega leta upravičeni do nižje cene električne energije. Gre za ukrep ministrstva za okolje skupaj z nekaterimi dobavitelji električne energije, ki pokrivajo prizadeta območja. Izbrana gospodinjstva bodo tako plačevala simbolično ceno 0,1 centa na kilovatno uro. Podrobnosti je predstavil Rene Markič. foto: Žiga Živulovič ml./BoBo
Predsednik vlade Robert Golob se je danes srečal s predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin. Na sestanku so pregledali, kako potekajo intervencijska in sanacijska dela na območjih, prizadetih od ujme in poplav, ter govorili o novih predlogih in potrebah.
Na enega izmed največjih krščanskih praznikov Marijino vnebovzetje, obhajata ga Katoliška in Pravoslavna cerkev, gostimo ženski, ki pomembno sooblikujeta katoliško skupnost v Sloveniji: redovnico dr. Marijo Šimenc, ki kot prva ženska v zgodovini slovenske Rimskokatoliške cerkve od aprila letos opravlja naloge generalne tajnice Slovenske škofovske konference, in laikinjo, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani, Sonjo Pungertnik. Kaj jima pomeni veliki šmaren, kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je to praznik upanja in o vlogi žensk v Katoliški cerkvi.
S poletjem gredo z roko v roki tudi potovanja. Poleg okoliških držav, kjer počitnikuje največ Slovencev, se nekateri podajo tudi na bolj oddaljene in zahtevne poti. Roka in Katarino Hočevar vleče tudi na druge celine, bila sta namreč že v več kot 80 državah in med drugim preživela tudi več kot devet mesecev v Južni Ameriki. Seveda pa sta se poleg vseh nepozabnih doživetij, spoznavanju novih ljudi in preizkušanju neznane hrane na potovanjih srečala tudi z nekaterimi izzivi. Ker pa se temu, da se nam na potovanjih zgodi tudi kaj neprijetnega, ne moremo izogniti, je Katja Kenda, vodja podjetja Z letalom na poti, razložila Lani Furlan, kako se je v določenih situacijah najbolje odzvati.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so konec preteklega tedna sporočili, da se rok za oddajo vloge za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale ob nedavnih poplavah, podaljšuje do vključno 23. avgusta 2023. Študenti, prizadeti v ujmi, bodo upravičeni tudi do dodatnih 100 točk. Razpis tudi sicer letos prinaša kar nekaj novosti – med drugim način oddaje vloge. Podrobneje v pogovoru, ki ga je z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana posnela Andreja Gradišar.
12. avgusta praznujemo Mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo svoj dan, na katerega lahko opozorijo na svoje težave, stiske in pravice, so na generalni skupščini OZN sklenili že leta 1999. Osrednja tema letošnjega Mednarodnega dne mladih nosi naslov Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnemu svetu. Mladi največje izzive vidijo na področju duševnega zdravja, stanovanjskega vprašanja ter iskanja varnih in kakovostnih zaposlitev, vse pomembnejše pa so zanje tudi okoljska trajnost, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe. Več v prispevku Lane Furlan in Aleša Ogrina.
Vsi, ki so v poplavah ostali brez domov, bodo potrebovali najprej začasne nastanitve, nato pa še trajnejše rešitve v obliki nadomestnih gradenj. A postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in župani z vlado iščejo pot, kako jih pospešiti. O tem, od kod zemljišča, zakaj sprememba občinskega prostorskega načrta lahko traja več let in kako ta čas skrajšati, se je Erna Strniša pogovarjala z Vladimirjem Prebiličem, predsednikom Skupnosti občin Slovenije in županom Kočevja.
V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay
V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Neveljaven email naslov