Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Genove odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek gradnje novega viadukta zvezdniškega arhitekta Renza Piana
Italijansko mesto Genova je stoletja veljalo za eno najmočnejših sil Sredozemlja – zlasti v stoletju po odkritju Amerike, ko so prav genovski gospodarstveniki odločilno podprli špansko osvajanje nove celine. Toda šlo je za dvorezni meč, saj so se glavne trgovske poti zlagoma preselile na zahod Evrope, Genova pa je – skupaj z drugimi sredozemskimi silami – doživela počasen zaton. Po drugi svetovni vojni je mesto stavilo na industrijo, katere obseg pa se je v zadnjih desetletjih pošteno skrčil. Genova ima zato danes manj kot 600 tisoč prebivalcev – ali za tretjino manj kot pred pol stoletja.
Vnovičnemu usihanju mesta se je pred dvema letoma zoperstavila nova, desno sredinska mestna oblast, ki cilja na preporod mesta z novo Svilno potjo, turizmom, navtiko in znanstvenimi inštituti. Toda pred dobrim letom je Genova doživela nov udarec, ko se je zrušil avtocestni viadukt Morandi: nesreča je zahtevala 43 smrtnih žrtev, mesto pa presekala na pol. Kako naprej – je vprašanje, na katerega v Genovi odgovarjajo z vrsto novih strategij. In prav te so razlog, zakaj je naš rimski dopisnik Janko Petrovec zadnje dneve preživel v Genovi.
Gradbišče, na katerem dela 1000 delavcev, je odprto 24 ur na dan. Nanj mrgoli delavcev in strojev. Nosilni stebri novega viadukta pospešeno rastejo, v središču mesta pa so ravno včeraj odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek del.
“Vsak dan je videti več novega viadukta, ki ga pospešeno gradijo.”
Genova beleži rast števila obiskovalcev – cilja pa zlasti na vikendaški turizem oziroma tako imenovani »city break« turizem. Gostje praviloma prihajajo za dva do tri dni; turistični delavci poudarjajo, da Genova še vedno gosta pozdravi z živahnim in obljudenim mestnim središčem, v katerem še vedno živijo pretežno Genovčani in ne služi samo popularnim »bad and breakfastom«, kot se je zgodilo v Benetkah ali Firencah. Župan Genove Marco Bucci pa ob vsem tem izpostavlja razvoj še enega segmenta, in sicer »srebrno ekonomijo«:
“Genova postaja podobna Floridi in še nekaterim drugim ameriškim pokrajinam – postaja namreč mesto, v katerem lahko ljudje kakovostno preživijo svojo starost. Temu pravimo »srebrna ekonomija«. Genova je čedalje bolje opremljena s storitvenimi dejavnostmi za starejše, pohvali pa se lahko tudi z zelo ugodnim podnebjem. To omogoča boljše pogoje za lepo starost, kot so na voljo drugod.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Genove odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek gradnje novega viadukta zvezdniškega arhitekta Renza Piana
Italijansko mesto Genova je stoletja veljalo za eno najmočnejših sil Sredozemlja – zlasti v stoletju po odkritju Amerike, ko so prav genovski gospodarstveniki odločilno podprli špansko osvajanje nove celine. Toda šlo je za dvorezni meč, saj so se glavne trgovske poti zlagoma preselile na zahod Evrope, Genova pa je – skupaj z drugimi sredozemskimi silami – doživela počasen zaton. Po drugi svetovni vojni je mesto stavilo na industrijo, katere obseg pa se je v zadnjih desetletjih pošteno skrčil. Genova ima zato danes manj kot 600 tisoč prebivalcev – ali za tretjino manj kot pred pol stoletja.
Vnovičnemu usihanju mesta se je pred dvema letoma zoperstavila nova, desno sredinska mestna oblast, ki cilja na preporod mesta z novo Svilno potjo, turizmom, navtiko in znanstvenimi inštituti. Toda pred dobrim letom je Genova doživela nov udarec, ko se je zrušil avtocestni viadukt Morandi: nesreča je zahtevala 43 smrtnih žrtev, mesto pa presekala na pol. Kako naprej – je vprašanje, na katerega v Genovi odgovarjajo z vrsto novih strategij. In prav te so razlog, zakaj je naš rimski dopisnik Janko Petrovec zadnje dneve preživel v Genovi.
Gradbišče, na katerem dela 1000 delavcev, je odprto 24 ur na dan. Nanj mrgoli delavcev in strojev. Nosilni stebri novega viadukta pospešeno rastejo, v središču mesta pa so ravno včeraj odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek del.
“Vsak dan je videti več novega viadukta, ki ga pospešeno gradijo.”
Genova beleži rast števila obiskovalcev – cilja pa zlasti na vikendaški turizem oziroma tako imenovani »city break« turizem. Gostje praviloma prihajajo za dva do tri dni; turistični delavci poudarjajo, da Genova še vedno gosta pozdravi z živahnim in obljudenim mestnim središčem, v katerem še vedno živijo pretežno Genovčani in ne služi samo popularnim »bad and breakfastom«, kot se je zgodilo v Benetkah ali Firencah. Župan Genove Marco Bucci pa ob vsem tem izpostavlja razvoj še enega segmenta, in sicer »srebrno ekonomijo«:
“Genova postaja podobna Floridi in še nekaterim drugim ameriškim pokrajinam – postaja namreč mesto, v katerem lahko ljudje kakovostno preživijo svojo starost. Temu pravimo »srebrna ekonomija«. Genova je čedalje bolje opremljena s storitvenimi dejavnostmi za starejše, pohvali pa se lahko tudi z zelo ugodnim podnebjem. To omogoča boljše pogoje za lepo starost, kot so na voljo drugod.”
Doktor bioloških znanosti Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenija skrbi za Kustodiat za nevretenčarje in vodi Slovenski arhiv živalskih zvokov. Njegovo področje raziskovanja so tudi škržati, ki so zaradi svoje velikosti in značilnih melodij med najopaznejšimi žuželkami.
Vnovičen vzpon epidemijskih kazalcev – suša in vročina, ki sta pred novim vrhuncem – za povrh pa še morebitna vladna kriza. To so tri teme, ki zaznamujejo negotove dni sredi julija v Italiji. O njih z našim dopisnikom v Rimu Jankom Petrovcem.
V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po najnovejših podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.
V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po zadnjih podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.
Pisateljica in socialna pedagoginja Deni Kragelj piše pravljice za tiste otroke, ki so doživeli stvari, o katerih bi morali slišati le v žalostnih pravljicah. Njene pravljice so zasnovane tako, da jih lahko berejo in pri delu z otroki uporabljajo tudi odrasli. S svojimi zgodbami se na prisrčen, a strokoven način približa otrokom tako, da lahko skozi prigode njenih junakov spregovorijo o stvareh, o katerih bi sicer govorili le težko.
Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih in kuriti kresove, izven pozidanih površin pa uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. Namestnik poveljnika in vodja preventive Zavoda za gasilsko in reševalno službo Sežana Boris Budal opozarja, da je stanje predvsem v Kraški in Primorski regiji, kjer je velika požarna ogroženost razglašena tako kritično, da bi lahko že majhen požar hitro prerasel v požar velikih razsežnosti, ki bi ga bilo zaradi vremena težko obvladati. Vendar, dodaja, so slovenski gasilci pripravljeni in opremeljeni tudi za primer nesreče tako velikega obsega. Hkrati poziva vse prebivalke in prebivalce k zelo previdni uporabi vseh predmetov, ki bi lahko povzročili požar.
Zadnji dve: Reševanje vrste na robu izumrtja
V Sloveniji je več kot 200 planin, na katerih se pase živina. Planinska paša je pomembna za obstoj kmetij v dolini in za ohranjanje pašnikov. V agrarnih skupnostih Zgornje Savske doline pa se lastniki pašnikov zaradi nekaterih gorskih kolesarjev, ki ne spoštujejo tabel in omejitev v naravnem okolju, med pašno sezono srečujejo z vznemirjanjem živali, zaradi vožnje navzdol pa tudi z uničevanjem pašnikov. V agrarnih skupnostih od Rateč do Hrušice zato opozarjajo, naj adrenalina željni kolesarji vozijo po označenih in urejenih poteh. Obiskovalci planin pa naj med pašno sezono upoštevajo nameščena opozorila.
Pogovor z dopisnikom RTV Slovenija Boštjanom Anžinom. V spominskem centru v Potočarih danes poteka spominska slovesnost ob 27. obletnici genocida v Srebrenici. Pripadniki sil bosanskih Srbov so v dneh po 11. juliju 1995, ko so pod poveljstvom Ratka Mladića zavzeli Srebrenico, ubili več kot 8300 Bošnjakov. Posmrtne ostanke okoli 1000 žrtev še iščejo, danes jih bodo pokopali 50. Srebrenica je bila takrat varovano območje Združenih narodov - a je bilo več sto slabo oboroženih nizozemskih modrih čelad nemočnih.
Bodi vedno prijazen z ljudmi - nikoli ne veš, kakšna je njihova življenjska zgodba. S to mislijo bomo pospremili v eter prispevek o znamenitem uličnem lutkarju iz Maribora, brez katerega bi vogal Jurčičeve in Gosposke ulice sameval. Tam je vsak dan s prijetno glasbo, svojim vozičkom in lutkami ter nasmehom, za kratko medčloveško srečanje na razpolago vsem, ki si v hitenju skozi vsakdan želijo vzeti čas. Gospod, ki ga mnogi poznajo le po videzu, ima ime, za njim pa je zgodba, ki jo je povedal Primožu Sobanu.
V ljubljanski Cukrarni je včeraj potekala predstavitev projekta sežigalnice v Ljubljani za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov. Poleg ljubljanskega župana Zorana Jankovića sta se je med drugim udeležila tudi župan in deželni glavar mesta Dunaj Michael Ludwig ter drugi direktor podjetja Wien Energie Karl Gruber. Svoja stališča so pred tem predstavili tudi predstavniki civilne družbe in političnih strank, ki postavitvi sežigalnice nasprotujejo.
Pred nedavnim je Izšel zbornik ob 110-letnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji. Gorska reševalna služba namreč letos praznuje 110-letnico in 200. obletnico prvega reševanja s Triglava. Danes gorsko reševalno dejavnost opravlja 17 društev, povezanih v Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRSZ). Vsi reševalci so prostovoljci, ki vsako leto opravijo na tisoče ur prostovoljnega reševalnega dela. O svojem delu so ob letošnji 110. obletnici izdali zbornik z naslovom Privilegij je biti del te družine. V studiu Prvega sta bila sogovornika Helena Škrl, članica uredniškega odbora in gorska reševalka in Vladimir Habjan, gorski reševalec in urednik Planinskega vestnika.
Do zdaj je bilo unovčenih za slabih 8 milijonov evrov bonov, žal pa je šlo pri večini nakupov predvsem za luksuzno opremo, ki jo želijo sedaj mladi prek spletne prodaje pretopiti v denar.
Pogovarjali smo se z vodjo intervencije v Ljubljani, Boštjanom Žagarjem iz Gasilske brigade Ljubljana.
Podnebne spremembe so predvsem politično vprašanje. Njihovo blaženje zahteva spremembo sistema, ki ni enostavna, vendar je možna z večjim političnim angažiranjem okoljskih aktivistov. To med drugim poudarja profesor Erik Swyngedouw z univerze v Manchestru, ki je pred dnevi sodeloval na poletni podnebni šoli na Fakulteti za družbene vede. Z njim se je pogovarjala Špela Novak.
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je dvotedenska prireditev, ki jo že od leta 1965 organizira Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univ. v Lj. v prvi polovici meseca julija. Namenjena je tujim slovenistom, tudi slavistom – univerzitetnim učiteljem, znanstvenim delavcem, študentom pa tudi prevajalcem ter kulturnim in prosvetnim delavcem iz slovenskega zamejstva. Včeraj so v Ljubljani odprli že 58. seminar, tokratna tema pa je branje.
Kranjska Gora s prenovljenim hotelom Milka ob jezeru Jasna ponuja tudi prenovljeno restavracijo in nov koncept, za katera skrbi mlada ekipa pod vodstvom chefa Davida Žefrana. Restavracija se je odločila za visoko kulinariko, združuje pa alpsko in nordijsko ter klasično in moderno. Kdor bo poskusil tamkajšnje jedi, bo začutil tudi vpliv francoske kuhinje, japonskega minimalizma in pariškega neobistroja. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek, v katerem ji je David Žefran razkril tudi, kako se spreminja kuhinjska kultura in kako bolj kot trajnost poudarjajo odgovornost: do sebe, do gostov in do okolja.
V tem obdobju vsak išče osvežitve v različnih kotičkih Slovenije. Eden takšnih je lahko tudi Kranjska Gora, kamor se odpravimo v senčno zavetje dreves ali osvežitev v jezeru. Prejšnji teden, ko se je izteklo obdobje unovčenja turističnih bonov, so tudi na tej destinaciji začutili pritisk gostov, ki so imeli še neizkoriščene bone. Kot pravi direktor tamkajšnjega turizma Blaž Veber, so hvaležni za bone, vendar niso bili namenjeni reševanju turizma, temveč so bili bolj nujna pomoč. A doda, da je veliko ljudi ravno z boni spoznalo Slovenijo in – kar ga veseli – se jih tudi veliko vrača nazaj. Kako je pa s pogledom naprej? O pričakovanjih se je z njim pogovarjala Tina Lamovšek.
Na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih se je včeraj zgodila ena izmed najbolj tragičnih gorniških nesreč – pod plazom, ki se je sprožil zaradi odlomljenega dela ledenika je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 6 ljudi, 9 je ranjenih, od tega dva huje. Še bolj strašljiv pa je podatek, da 17 ljudi še vedno pogrešajo. Nekateri so se vzpenjali tudi z gorskimi vodniki proti vrhu izjemno priljubljenega tritisočaka, ki je dostopen tudi z gondolo. Trditi, da se je nesreča napovedovala je preuranjeno, saj je taljenje dolgotrajen proces in take dogodke je tako rekoč nemogoče napovedati. Poleg tega so bili med ponesrečenimi prisotni tudi gorski vodniki, ki so brez dvoma najboljši poznavalci razmer in bi nevarnost, če bi bila očitna, zagotovo prepoznali. Kot poroča Alpine Adritaic Metereological Society, se je voda, ki se je topila nabirala v ledeniških razpokah in grabnih, napolnila prostor pod ledenikom in ta se je pod pritiskom odlomil in zgrmel vse do višine 2600 m. Po tem, ko so včeraj zaradi visokih temperatur reševalno akcijo ustavili in jo nadaljevali v današnjih zgodnjih jutranjih urah zaradi nevarnosti novih odlomov, je vedno manj upanja, da bi še našli preživele. Po zadnjih podatkih je na izhodišču za ta vzpon ostalo parkiranih še 16 vozil, kar pomeni, da je pod plazovino pokopanih še nekaj ljudi, kot si dejala, zadnji podatki kažejo na morebitnih dodatnih najmanj 17 žrtev, kar je strašljiv podatek. Pri iskanju in reševanju, ki zaenkrat še poteka, pomagajo tudi vodniki reševalnih psov, pomagajo pa si tudi z droni. Kdaj bodo zaradi visokih temperatur iskanje morebiti spet ustavili, zaenkrat še ne vemo. Ledenikov tovrstnih dimenzij v Sloveniji žal nimamo, čeprav smo jih imeli nekaj, najbolj znana sta ledenik pod Skuto in seveda Triglavski ledenik, ki pa ju tako rekoč ni več. Vendar pa tone pomeni, da vremenske razmere ne morejo vplivati na plazove zaradi odlomov večjih gmot kamenja, zato je previdnost pri obisku gora nujna. V času zimske sezone pa so snežni plazovi tudi eden izmed ključnih razlogov za nesreče v gorah.
Lasten vir energije bo ob enrgetski krizi in visokih cenah vse pomembnejši in zanimanje za postavitev lastne sončne elektrarne se povečuje. Toda naraščajo tudi težave, čakalne vrste se podaljšujejo, na Eko skladu ta hip zaradi preobremenjenosti ne sprejemajo novih vlog za subvencije in tako naj bi ostalo do konca leta. Vse več je tudi težav s priključitvijo na distribucijsko omrežje, ki ni sposobno v vsakem trenutku prevzeti in oddati vse želene količine električne energije.
Neveljaven email naslov
