Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Genove odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek gradnje novega viadukta zvezdniškega arhitekta Renza Piana
Italijansko mesto Genova je stoletja veljalo za eno najmočnejših sil Sredozemlja – zlasti v stoletju po odkritju Amerike, ko so prav genovski gospodarstveniki odločilno podprli špansko osvajanje nove celine. Toda šlo je za dvorezni meč, saj so se glavne trgovske poti zlagoma preselile na zahod Evrope, Genova pa je – skupaj z drugimi sredozemskimi silami – doživela počasen zaton. Po drugi svetovni vojni je mesto stavilo na industrijo, katere obseg pa se je v zadnjih desetletjih pošteno skrčil. Genova ima zato danes manj kot 600 tisoč prebivalcev – ali za tretjino manj kot pred pol stoletja.
Vnovičnemu usihanju mesta se je pred dvema letoma zoperstavila nova, desno sredinska mestna oblast, ki cilja na preporod mesta z novo Svilno potjo, turizmom, navtiko in znanstvenimi inštituti. Toda pred dobrim letom je Genova doživela nov udarec, ko se je zrušil avtocestni viadukt Morandi: nesreča je zahtevala 43 smrtnih žrtev, mesto pa presekala na pol. Kako naprej – je vprašanje, na katerega v Genovi odgovarjajo z vrsto novih strategij. In prav te so razlog, zakaj je naš rimski dopisnik Janko Petrovec zadnje dneve preživel v Genovi.
Gradbišče, na katerem dela 1000 delavcev, je odprto 24 ur na dan. Nanj mrgoli delavcev in strojev. Nosilni stebri novega viadukta pospešeno rastejo, v središču mesta pa so ravno včeraj odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek del.
“Vsak dan je videti več novega viadukta, ki ga pospešeno gradijo.”
Genova beleži rast števila obiskovalcev – cilja pa zlasti na vikendaški turizem oziroma tako imenovani »city break« turizem. Gostje praviloma prihajajo za dva do tri dni; turistični delavci poudarjajo, da Genova še vedno gosta pozdravi z živahnim in obljudenim mestnim središčem, v katerem še vedno živijo pretežno Genovčani in ne služi samo popularnim »bad and breakfastom«, kot se je zgodilo v Benetkah ali Firencah. Župan Genove Marco Bucci pa ob vsem tem izpostavlja razvoj še enega segmenta, in sicer »srebrno ekonomijo«:
“Genova postaja podobna Floridi in še nekaterim drugim ameriškim pokrajinam – postaja namreč mesto, v katerem lahko ljudje kakovostno preživijo svojo starost. Temu pravimo »srebrna ekonomija«. Genova je čedalje bolje opremljena s storitvenimi dejavnostmi za starejše, pohvali pa se lahko tudi z zelo ugodnim podnebjem. To omogoča boljše pogoje za lepo starost, kot so na voljo drugod.”
4426 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Genove odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek gradnje novega viadukta zvezdniškega arhitekta Renza Piana
Italijansko mesto Genova je stoletja veljalo za eno najmočnejših sil Sredozemlja – zlasti v stoletju po odkritju Amerike, ko so prav genovski gospodarstveniki odločilno podprli špansko osvajanje nove celine. Toda šlo je za dvorezni meč, saj so se glavne trgovske poti zlagoma preselile na zahod Evrope, Genova pa je – skupaj z drugimi sredozemskimi silami – doživela počasen zaton. Po drugi svetovni vojni je mesto stavilo na industrijo, katere obseg pa se je v zadnjih desetletjih pošteno skrčil. Genova ima zato danes manj kot 600 tisoč prebivalcev – ali za tretjino manj kot pred pol stoletja.
Vnovičnemu usihanju mesta se je pred dvema letoma zoperstavila nova, desno sredinska mestna oblast, ki cilja na preporod mesta z novo Svilno potjo, turizmom, navtiko in znanstvenimi inštituti. Toda pred dobrim letom je Genova doživela nov udarec, ko se je zrušil avtocestni viadukt Morandi: nesreča je zahtevala 43 smrtnih žrtev, mesto pa presekala na pol. Kako naprej – je vprašanje, na katerega v Genovi odgovarjajo z vrsto novih strategij. In prav te so razlog, zakaj je naš rimski dopisnik Janko Petrovec zadnje dneve preživel v Genovi.
Gradbišče, na katerem dela 1000 delavcev, je odprto 24 ur na dan. Nanj mrgoli delavcev in strojev. Nosilni stebri novega viadukta pospešeno rastejo, v središču mesta pa so ravno včeraj odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek del.
“Vsak dan je videti več novega viadukta, ki ga pospešeno gradijo.”
Genova beleži rast števila obiskovalcev – cilja pa zlasti na vikendaški turizem oziroma tako imenovani »city break« turizem. Gostje praviloma prihajajo za dva do tri dni; turistični delavci poudarjajo, da Genova še vedno gosta pozdravi z živahnim in obljudenim mestnim središčem, v katerem še vedno živijo pretežno Genovčani in ne služi samo popularnim »bad and breakfastom«, kot se je zgodilo v Benetkah ali Firencah. Župan Genove Marco Bucci pa ob vsem tem izpostavlja razvoj še enega segmenta, in sicer »srebrno ekonomijo«:
“Genova postaja podobna Floridi in še nekaterim drugim ameriškim pokrajinam – postaja namreč mesto, v katerem lahko ljudje kakovostno preživijo svojo starost. Temu pravimo »srebrna ekonomija«. Genova je čedalje bolje opremljena s storitvenimi dejavnostmi za starejše, pohvali pa se lahko tudi z zelo ugodnim podnebjem. To omogoča boljše pogoje za lepo starost, kot so na voljo drugod.”
Slovenski kirurgi opozarjajo, da nujno potrebujejo vsaj en nov robotski sistem, saj dva robota nista dovolj za vse operacije, ki jih želijo izvesti in imajo številne dobrobiti za paciente. Kirurgom je država že lani obljubila tri dodatne robote, a teh niso prejeli, zato državo svarijo, da bodo strokovno nazadovali, tudi bolniki in z njimi država pa bodo dolgoročno na slabšem zaradi zanemarjanja področja. FOTO: Pixabay
Od danes pa vse do nedelje bo potekal tradicionalni že 25. Nacionalni teden prostovoljstva. Na različnih dogodkih, ki bodo potekali po vsej državi, bodo prostovoljske organizacije predstavile svoje delo in tudi možnosti vključevanja v prostovoljstvo. Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi prostovoljstva. Več o dogodku in tudi o tem, kaj prostovoljstvo nudi prostovoljcem in kaj celotni družbi pa v pogovoru s Tjašo Arko, vodjo programske enote Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.
Medtem ko v javnosti odmevajo lastniške spremembe v dveh pomembnih slovenskih agroživilskih podjetjih - Panvita in Celjske mesnine - v katere vstopa hrvaški kapital, ugotavljamo, da je država v zadnjih dveh desetletjih razprodala večino slovenskih živilskih paradnih konjev. Aktualni prodaji zato med kmete in tudi v samo živilsko dejavnost vnašajo določeno mero negotovosti. Kako na zadnja dogajanja v živilski panogi gledajo v tistih podjetjih, ki ostajajo v slovenskih rokah? Med njimi so Tovarna olja Gea d.o.o., ta letos praznuje 120 let delovanja, podjetje Medex, ki praznuje 70 let, in Skupina Jata Emona kot največji lastnik živilskih podjetij v zasebni lasti, tudi podjetje Pivka Perutninarstvo.
Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije so v sodelovanju s Sekcijo za potujoče knjižnice ob 50-letnici Potujoče knjižnice Ljubljana pripravili Festival in strokovno posvetovanje potujočih knjižnic. V središču Ljubljane je bilo včeraj na ogled 18 polno opremljenih vozil potujočih knjižnic iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Bolgarije, v Knjižnici Otona Župančiča pa ob tem še danes poteka 22. mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, ki z izmenjavo znanj ter izkušenj odpira vsebine o pomenu potujočih knjižnic v sodobni družbi in o možnostih njihovega nadaljnjega razvoja. Več Tadeja Bizilj.
Med 23. in 26. majem 2024 bo potekal 40. festival Druga godba. Glasbeni urednik Jane Weber in voditelj Rok Valenčič v studiu Prvega programa gostita direktorja festivala, Bogdana Benigarja.
Poskus atentata na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica je sprožil vrsto vprašanj okoli varovanja politikov. Nekdanji šef Centra za varnost in zaščito Janez Videmšek sicer ocenjuje, da so Ficovi varnostniki reagirali pravilno in mu s tem rešili življenje. Del krivde pa nosi tudi politik sam, saj ni spoštoval varnostnih protokolov in se je samoiniciativno odpravil proti ljudem. Zavedati se je tudi treba, da za varovanje niso odgovorni le varnostniki, ki obkrožajo varovano osebo, ampak gre za večplastne procese in postopke, ki bi mnogi morali biti narejeni že pred incidentom.
Škotski umetnik Hans K. Clausen ob 75. obletnici izida distopičnega romana 1984 snuje instalacijo iz 1984 izvodov knjige, ki bo v začetku junija na ogled v občinski stavbi na otoku Jura, kjer je Orwell v hudi revščini in bolan konec 40. let minulega stoletja napisal omenjeni roman, kot spomenik kljubovanju tiskani besedi. Izvode Orwellove distopične mojstrovine kiparju iz Edinburga po pošti že več mesecev pošiljajo ljudje z vsega sveta in ta hip mu jih manjka le še nekaj manj kot sto. Zakaj je Orwellova distopija z glavnim junakom Winstonom Smithom, ki na ministrstvu za resnico skrbi za (pravilno) preoblikovanje informacij, aktualna kadarkoli in kjerkoli, morda še najbolj danes, smo se pogovarjali s poznavalko Orwellovih del, prevajalko in literarno komparativistko Tino Mahkota.
Zaposleni na večini upravni enot stavkajo že dva meseca. Ker dogovora o njihovih stavkovnih zahtevah še ni, pa so se na več kot polovici upravnih enot odločili, da stavko zaostrijo in stavkajo vse dni v tednu ne le ob sredah. Ob tem napovedujejo pravno izpodbijanje razširitve nujnih nalog upravnih enot. Zakaj stavkajo in kaj o tem meni vladna stran pa v prispevku Katje Arhar.
Pogovor z Ingrid Kovač Brus, ki za Radio Slovenija spremlja filmski festival v Cannesu.
Ginekologi opozarjajo, da primarna ginekologija visi na nitki, saj kar 200 tisoč žensk ostaja brez izbranega ginekologa. Po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo pogoje za upokojitev, lahko v roku dveh let brez ginekologa ostane še 150 tisoč žensk. Ginekologi trdijo, da je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu za rojevanje, a jih je strah, da bi se to lahko spremenilo. FOTO: Pixabay
O prvi slovenski osvojitvi Monta Everesta je bilo veliko povedanega. Za verjetno najboljši opis pa je poskrbel Nejc Zaplotnik v avtobiografski knjigi Pot, literarni mojstrovini, ki navdihuje bralce že štiri desetletja. Nejc Zaplotnik je tako v eni osebi združil vrhunskega alpinista in pripovedovalca. Kot prvi Slovenec je na današnji dan skupaj s Štremfljem osvojil vrh sveta in napisal knjigo, ki, kot je zapisal dr. Samo Rugelj, nas bo gotovo preživela. Napisati takšno knjigo je izjemen uspeh, in ker je lahko tudi odlična spodbuda k branju za različne generacije, smo osvetlili njen fenomen. Samo Rugelj, založnik, pisatelj, urednik revije Bukla, jo je uvrstil na prvo mesto potopisov, ki so izšli v Sloveniji, tudi tistih, ki so bili prevedeni. Obiskali smo ga v prostorih založbe UMCO, ki jo vodi.
13. maja 1979 sta Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca stopila na vrh sveta Mount Everest. Večletni trud je bil poplačan, tedanja jugoslovanska odprava pa je vrh osvojila po zahodnem grebenu, ki še zdaj velja za eno izmed najtežjih poti. Andrej Štremfelj je ob 45. obletnici tega zgodovinskega dogodka obiskal spominsko ploščo Nejca Zaplotnika, ki je v Himalaji umrl štiri leta pozneje. Tja je vodil del Zaplotnikove družine. Štremfelj se danes vrača z letalom iz Nepala. Pred odhodom v Slovenijo smo ga poklicali v Katmandu (foto: Facebook stran Andreja Štremflja).
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester te opozarjajo, da njihove sodelavke bežijo v druge, lažje poklice in v tujino. Pravijo, da sistem ne daje vtisa, da bi jih želel zadržati v javnem zdravstvenemu sistemu, česar jih je strah, saj bi imel razpad javnega zdravstva izrazito negativne posledice za paciente, predvsem za tiste, ki si dragih zasebnih storitev ne bi mogli privoščiti. S sogovornicama se je pogovarjala Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay
Drugo soboto v maju po vsem svetu obeležujemo dan pravične trgovine. Ob tej priložnosti se vrstijo opozorila, da na stotisoče delavcev po svetu dela v povsem neprimernih razmerah, so izkoriščani in slabo plačani. O tem, kaj je pravična trgovina, čemu je namenjen svetovni dan pravične trgovine in kakšen je odnos do tega pri nas, kjer pravična trgovina letos zapira svoja vrata, smo se pogovarjali z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič.
Severno italijansko mesto Parma slovi po srednjeveških cerkvah in renesančnih palačah, vse bolj pa kot italijanska in evropska prestolnica hrana. Svoj položaj že 22 let utrjuje tudi s prehrambnim sekmom Cibus, ki prehrambnemu slogu Italijanov ponuja okno v svet. Gre za najpomembnejše srečevališče med proizvajalci značilno italijanskih izdelkov in kupci z vsega sveta. V Parmi je bil tudi Janko Petrovec.
Predvčerajšnjim se je z znanjem iz slovenskega jezika začelo nacionalno preverjanje znanja za osnovnošolce, danes učenci preverjajo svoje znanje iz matematike. V ponedeljek učence 6. razreda čaka še preizkus znanja iz angleščine, učence 9. razreda pa iz tujega jezike, fizike, likovne umetnosti in zgodovine. O tem v pogovoru z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem.
Nocojšnji, drugi polfinalni večer Evrovizije v Malmeju spremljajo velika varnostna tveganja, predvsem zaradi nasprotovanja sodelovanja Izraela v času vojne v Gazi. Nastop izraelske predstavnice Eden Golan spremljajo napovedi o propalestinskih in proizraelskih protestih, v evrovizijski areni in v samem mestu je večje število policistov. Oglasila se nam je televizijska kolegica Barbara Vidmajer, voditelj Rok Valenčič in novinar Luka Bregar pa sta strnila raznovrstno dogajanje, ki spremlja letošnje tekmovanje za Pesem Evrovizije in našo predstavnico Raiven.
Reševalci motoristi so 1. maja vstopili v novo, že 21. sezono reševanja. Ta traja do začetka novembra, v tem času pa opravijo med 350 in 450 intervencij, kar dokazuje njihovo pomembnost v sistemu nujne medicinske pomoči. Kljub temu, da zaradi hitrosti in prilagodljivosti velikokrat pomenijo razliko med življenjem in smrtjo, se soočajo s finančnimi in kadrovskimi izzivi. Z reševalcem motoristom Martinom Kerncem se je pogovarjala Eva Lipovšek.
Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.
Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih je pred tednom dni občinam poslala četrti sveženj osnutkov sklepov za objekte, ki jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti. Ti so v občinah Šmartno ob Paki, Celje, Šoštanj in Gornji Grad. Pripravljeni so na podlagi strokovnih mnenj državne tehnične pisarne oziroma geološke, hidrološke in gradbene stroke. Do vključno 14. maja bodo pripombe nanje posredovali še lastniki in zainteresirana javnost, nato bo o njih odločala vlada. Za druge objekte s seznama za odstranitev iz teh ali drugih občin se mnenja še pripravljajo. Je pa Vlada doslej dokončno potrdila le mnenja za 20 objektov iz občin Luče in Ljubno. Kako poteka delo, koliko sklepov je že sprejetih in ali bo potrebno rušiti več kot 300 objektov, ki so prišli na seznam v predhodnih ocenah, pojasnjuje državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.
Neveljaven email naslov
