Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Stockholmu so danes razglasili Nobelove nagrajence za fiziko. Letošnji prejemniki najprestižnejše nagrade za področje fizike so pomembno prispevali k razumevanju zgradbe vesolja in našega mesta v njem, so izpostavili v obrazložitvi nagrade. Polovico nagrade bo decembra na slavnostni podelitvi v Stockholmu prejel kanadsko ameriški kozmolog James Peebles, ki velja za enega ključnih utemeljiteljev kozmologije, vede o razvoju vesolja. Seznam njegovih znanstvenih dosežkov je dolg in osupljiv. Med drugim je pojasnil nastanek kemijskih elementov, mikrovalovno sevanje ozračja in temno snov. Za drugi del nagrade bi lahko rekli, da se umešča v linijo Kopernika in Galileja. Leta 1995 sta Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz sta odkrila prvi eksoplanet, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Šlo je za Jupitru podoben planet, ki svojo zvezdo 51 Pegaza, ki je oddaljena 50 svetlobnih let od zemlje, obkroži v štirih dneh. Danes poznamo že 4118 eksoplanetov, ki krožijo okoli 3063 zvezd.
Foto: NASA, ESA, and G. Bacon (STScI)
Letošnji nagrajenci so kanadsko-ameriški teoretični kozmolog James Peebles ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz, ki sta odkrila prvi eksoplanet ob soncu podobni zvezdi
Evolucija vesolja in odkritje eksoplanetov so letos najbolj prepričali komisijo švedske akademije. Polovico nagrade bo decembra na slavnostni podelitvi v Stockholmu prejel kanadsko ameriški kozmolog James Peebles, ki velja za enega ključnih utemeljiteljev kozmologije, vede o razvoju vesolja. Seznam njegovih znanstvenih dosežkov je dolg in osupljiv, izpostavlja prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.
“Nekje od leta 1970 je teoretično utemeljil in pojasnil nekatera presenetljiva odkritja tistega časa. Prvič je postalo jasno, kako so nastali kemični elementi v vesolju, kako je torej potekala prvotna nukleosinteza: najprej vodik, potem že v začetnem vesolju tudi helij in nekaj litija, ter nato nadaljnja sinteza elementov v zvezdah mnogo kasneje. Pojasnil je, kakšno je mikrovalovno sevanje ozadja, kakšne lastnosti ima ter kako je povezano s tem, da je vesolje približno 300 000 let po velikem poku postalo prozorno. Teoretično je tudi prepričljivo pojasnil eno velikih presenečenj v znanosti – temno snov. Vesolje ni sestavljeno samo iz navadne snovi, še mnogo več je temne snov.”
Za drugi del letošnje Nobelove nagrade bi lahko rekli, da se umešča v linijo Kopernika in Galileja. Leta 1995 sta Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz odkrila prvi eksoplanet, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Šlo je za Jupitru podoben planet, ki svojo zvezdo 51 Pegaza, ki je oddaljena 50 svetlobnih let od Zemlje, obkroži v le štirih dneh. Zahvaljujoč njuni metodi, danes poznamo že 4118 eksoplanetov, ki krožijo okoli 3063 zvezd, še izpostavlja prof. Zwitter.
“Takrat je bila razprava zelo živahna. Ljudje niso takoj verjeli, da sta odkrila planet. V reviji Nature je tedne potekala razprava za in proti. Toda na koncu je njuno odkritje prestalo preverjanja.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Stockholmu so danes razglasili Nobelove nagrajence za fiziko. Letošnji prejemniki najprestižnejše nagrade za področje fizike so pomembno prispevali k razumevanju zgradbe vesolja in našega mesta v njem, so izpostavili v obrazložitvi nagrade. Polovico nagrade bo decembra na slavnostni podelitvi v Stockholmu prejel kanadsko ameriški kozmolog James Peebles, ki velja za enega ključnih utemeljiteljev kozmologije, vede o razvoju vesolja. Seznam njegovih znanstvenih dosežkov je dolg in osupljiv. Med drugim je pojasnil nastanek kemijskih elementov, mikrovalovno sevanje ozračja in temno snov. Za drugi del nagrade bi lahko rekli, da se umešča v linijo Kopernika in Galileja. Leta 1995 sta Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz sta odkrila prvi eksoplanet, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Šlo je za Jupitru podoben planet, ki svojo zvezdo 51 Pegaza, ki je oddaljena 50 svetlobnih let od zemlje, obkroži v štirih dneh. Danes poznamo že 4118 eksoplanetov, ki krožijo okoli 3063 zvezd.
Foto: NASA, ESA, and G. Bacon (STScI)
Letošnji nagrajenci so kanadsko-ameriški teoretični kozmolog James Peebles ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz, ki sta odkrila prvi eksoplanet ob soncu podobni zvezdi
Evolucija vesolja in odkritje eksoplanetov so letos najbolj prepričali komisijo švedske akademije. Polovico nagrade bo decembra na slavnostni podelitvi v Stockholmu prejel kanadsko ameriški kozmolog James Peebles, ki velja za enega ključnih utemeljiteljev kozmologije, vede o razvoju vesolja. Seznam njegovih znanstvenih dosežkov je dolg in osupljiv, izpostavlja prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.
“Nekje od leta 1970 je teoretično utemeljil in pojasnil nekatera presenetljiva odkritja tistega časa. Prvič je postalo jasno, kako so nastali kemični elementi v vesolju, kako je torej potekala prvotna nukleosinteza: najprej vodik, potem že v začetnem vesolju tudi helij in nekaj litija, ter nato nadaljnja sinteza elementov v zvezdah mnogo kasneje. Pojasnil je, kakšno je mikrovalovno sevanje ozadja, kakšne lastnosti ima ter kako je povezano s tem, da je vesolje približno 300 000 let po velikem poku postalo prozorno. Teoretično je tudi prepričljivo pojasnil eno velikih presenečenj v znanosti – temno snov. Vesolje ni sestavljeno samo iz navadne snovi, še mnogo več je temne snov.”
Za drugi del letošnje Nobelove nagrade bi lahko rekli, da se umešča v linijo Kopernika in Galileja. Leta 1995 sta Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz odkrila prvi eksoplanet, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Šlo je za Jupitru podoben planet, ki svojo zvezdo 51 Pegaza, ki je oddaljena 50 svetlobnih let od Zemlje, obkroži v le štirih dneh. Zahvaljujoč njuni metodi, danes poznamo že 4118 eksoplanetov, ki krožijo okoli 3063 zvezd, še izpostavlja prof. Zwitter.
“Takrat je bila razprava zelo živahna. Ljudje niso takoj verjeli, da sta odkrila planet. V reviji Nature je tedne potekala razprava za in proti. Toda na koncu je njuno odkritje prestalo preverjanja.”
Pogovor z radijskim novinarjem in odličnim poznavalcem Tomažem Gerdenom ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova in obletnici smrti princese Diane.
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani si lahko do 17. oktobra ogledate razstavo Vse je v naših rokah. Razstava, ki jo je pripravila Hiša znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, predstavlja izzive izgube sluha ter izpostavlja največje dosežke v 90-letni zgodovini gluhe skupnosti pri nas. Več o razstavi v prispevku Petre Medved.
Ena vročih tem tega poletja je bila napoved o obveznem digitalnem vodenju evidence delovnega časa – poenostavljeno rečeno »štempljanje«. Ministrstvo za delo je dopolnilo zakonodajo s tega področja – glavni povod pa številne kršitve s tega področja. Delovna inšpekcija ugotavlja, da je največ kršitev v gradbeništvu, v trgovini ter v gostinstvu in hotelirstvu.
Italijanska pokrajina Salento, ki leži na 'peti' italijanskega škornja, slovi po peščenih plažah in taranti. Gre za glasbo in ples, ki naj bi nekoč zdravila ponorele zaradi pika strupene tarantele. Obnorelih tudi danes ne manjka – a le zaradi festivala Noč tarante, ki je minuli konec tedna tja že petindvajsetič privabil na sto tisoče ljubiteljev, pa tudi italijanske in svetovne zvezdnike. Na najbolj množičnem etno dogodku v Evropi je bil Janko Petrovec.
Pomanjkanje nastanitev ni prisotno zgolj na zasebnem trgu, z njim se soočajo tudi študentskih domovi. V Ljubljani se je za bivanje v študentskem domu v prihodnjem študijskem letu tako vpisalo 2000 več študentov od razpoložljivih postelj. O velikem presežku prijav poročajo tudi z obale. Najmanj problematične pa so razmere v Mariboru, a tudi tu poročajo o trendu večanja števila prijav.
Slovenija velja za državo s pestrim naborom festivalov vseh žanrov, saj ima skoraj vsak večji kraj vsaj enega. Letos so se prvič po dveh letih ponovno zvrstili različni festivali brez omejitev, kjer lahko spremljamo vrhunske glasbene ustvarjalce, umetniške kreativce, okusimo kulinariko in odkrivamo slovensko tradicijo. Kako je obdobje karantene vplivalo na organizatorje, nastopajoče in na udeležence festivalov v prispevku Lane Furlan, ki ga prebrala Lucija Fatur.
Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Najbolj sveža novice izpod Triglava nam je zaupal dr. Jure Tičar, ki se je tam mudil v tem tednu skupaj s kolegi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Raziskovali so podledeniške karbonatne sedimente, ki jih je umikajoči se ledenik razkril. Njihova prisotnost pa nakazuje, da se vse od konca zadnje ledene dobe pred 10 000 leti Triglavski ledenik še nikoli ni stalil. Redne letne meritve njegovega obsega bodo sicer – tako kot vsako leto - opravili konec septembra.
RTV Slovenija je v četrtek v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravila posebno dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za slovenske gasilce, v kateri so zbirali sredstva za nakup nove gasilske opreme. Med oddajo so po podatkih MMC RTVSLO zbrali 790.915 evrov. Jure K. Čokl je poklical poveljnika GZS Francija Petka in ga vprašal, ali je pričakoval tak odziv in kako se GZS pripravlja na morebitne podobne požare v prihodnosti.
Epidemija covida-19 je vplivala na mnogo sfer naše družbe. Med drugim je pustila negativne posledice na duševnem zdravju mnogih ljudi. Kljub težavam pa naše zdravstvo še vedno ni prilagojeno na soočanje s temi težavami. Čakalne vrste so namreč še vedno dolge, prav tako pa nimamo zakona oziroma licenc, ki bi opredeljevale, kdo lahko zdravi duševne težave in kdo ne. Tako mnogi nasedejo tudi neprimernemu zdravljenju.
Ob premieri novega slovenskega avtorskega pop-rock muzikala Povodni mož, se glasbena urednica Alja Kramar pogovarja z avtorjema, glasbenico Neisho in besedilopiscem Ambrožem Kvartičem.
O digitalnih tehnologijah v kmetijstvu smo se v našem mobilnem studiu v Gornji Radgoni pogovarjali s tremi uglednimi strokovnjaki, in sicer s profesorjem Matjažem Mihljem iz katedre za merjenja in robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, doktorjem Petrom Berkom z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Tilnom Gošnjakom iz podjetja PEK Automotive.
V terenskem studiu v Gornji Radgoni se nam je pridružil tudi kleni kmet Franc Štih iz Noršincev. Štihova kmetija je ena največjih pridelovalk pšenice pri nas. Gospod Franc pravi, da bi moral kmet za kilogram pšenice dobiti toliko kot stane žemlja in da bi bila lahko Slovenija samooskrbna, če bi država bolj prisluhnila kmetu in mu namesto subvencij raje pošteno plačala za pridelke. Štihovi so specializirani za poljedelstvo, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pridelavo vrtnin, tudi čebule, ki jo prav tako uvažamo. Kot pravi Franc, si pri pridelavi pomagajo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in v zadnjem času celo z dronom.
Med 18. in 28. avgustom 2022 bo v starem mestnem jedru Kranja potekal že 19. Jazz kamp Kranj, ki ga organizirata džezovski kitarist Primož Grašič in trobentač Gregor Grašič. Festivalski program bo tudi letos zelo raznolik, obeta se namreč kar enajst koncertov. Tradicionalno med uvodne dogodke Jazz Kampa Kranj spada tudi fotografska razstava, ki je na ogled od 17. avgusta v Cafe Galeriji Pungert.
Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.
Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.
Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.
Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.
Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.
To poletje zaznamuje velika suša, ki klesti kmetijske posevke, zaradi nje pa so vodnjaki v številnih krajih povečini suhi. Prenekatera gospodinjstva redukcije vode rešujejo z zbiralniki deževnice, s katero lahko zadovoljijo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Povprečno gospodinjstvo kar četrtino vode iz vodovodnega omrežja porabi za splakovanje stranišča. Deževnico lahko torej uporabimo za splakovanje sanitarij, pranje perila, za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Dobra lastnost deževnice je tudi ta, da je mehka, da ne vsebuje vodnega kamna in klora ter železa, mangana in drugih kovin. Več o zbiralnikih deževnice v tokratni Aktualni temi.
Neveljaven email naslov