Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Stockholmu so danes razglasili Nobelove nagrajence za fiziko. Letošnji prejemniki najprestižnejše nagrade za področje fizike so pomembno prispevali k razumevanju zgradbe vesolja in našega mesta v njem, so izpostavili v obrazložitvi nagrade. Polovico nagrade bo decembra na slavnostni podelitvi v Stockholmu prejel kanadsko ameriški kozmolog James Peebles, ki velja za enega ključnih utemeljiteljev kozmologije, vede o razvoju vesolja. Seznam njegovih znanstvenih dosežkov je dolg in osupljiv. Med drugim je pojasnil nastanek kemijskih elementov, mikrovalovno sevanje ozračja in temno snov. Za drugi del nagrade bi lahko rekli, da se umešča v linijo Kopernika in Galileja. Leta 1995 sta Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz sta odkrila prvi eksoplanet, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Šlo je za Jupitru podoben planet, ki svojo zvezdo 51 Pegaza, ki je oddaljena 50 svetlobnih let od zemlje, obkroži v štirih dneh. Danes poznamo že 4118 eksoplanetov, ki krožijo okoli 3063 zvezd.
Foto: NASA, ESA, and G. Bacon (STScI)
Letošnji nagrajenci so kanadsko-ameriški teoretični kozmolog James Peebles ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz, ki sta odkrila prvi eksoplanet ob soncu podobni zvezdi
Evolucija vesolja in odkritje eksoplanetov so letos najbolj prepričali komisijo švedske akademije. Polovico nagrade bo decembra na slavnostni podelitvi v Stockholmu prejel kanadsko ameriški kozmolog James Peebles, ki velja za enega ključnih utemeljiteljev kozmologije, vede o razvoju vesolja. Seznam njegovih znanstvenih dosežkov je dolg in osupljiv, izpostavlja prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.
“Nekje od leta 1970 je teoretično utemeljil in pojasnil nekatera presenetljiva odkritja tistega časa. Prvič je postalo jasno, kako so nastali kemični elementi v vesolju, kako je torej potekala prvotna nukleosinteza: najprej vodik, potem že v začetnem vesolju tudi helij in nekaj litija, ter nato nadaljnja sinteza elementov v zvezdah mnogo kasneje. Pojasnil je, kakšno je mikrovalovno sevanje ozadja, kakšne lastnosti ima ter kako je povezano s tem, da je vesolje približno 300 000 let po velikem poku postalo prozorno. Teoretično je tudi prepričljivo pojasnil eno velikih presenečenj v znanosti – temno snov. Vesolje ni sestavljeno samo iz navadne snovi, še mnogo več je temne snov.”
Za drugi del letošnje Nobelove nagrade bi lahko rekli, da se umešča v linijo Kopernika in Galileja. Leta 1995 sta Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz odkrila prvi eksoplanet, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Šlo je za Jupitru podoben planet, ki svojo zvezdo 51 Pegaza, ki je oddaljena 50 svetlobnih let od Zemlje, obkroži v le štirih dneh. Zahvaljujoč njuni metodi, danes poznamo že 4118 eksoplanetov, ki krožijo okoli 3063 zvezd, še izpostavlja prof. Zwitter.
“Takrat je bila razprava zelo živahna. Ljudje niso takoj verjeli, da sta odkrila planet. V reviji Nature je tedne potekala razprava za in proti. Toda na koncu je njuno odkritje prestalo preverjanja.”
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Stockholmu so danes razglasili Nobelove nagrajence za fiziko. Letošnji prejemniki najprestižnejše nagrade za področje fizike so pomembno prispevali k razumevanju zgradbe vesolja in našega mesta v njem, so izpostavili v obrazložitvi nagrade. Polovico nagrade bo decembra na slavnostni podelitvi v Stockholmu prejel kanadsko ameriški kozmolog James Peebles, ki velja za enega ključnih utemeljiteljev kozmologije, vede o razvoju vesolja. Seznam njegovih znanstvenih dosežkov je dolg in osupljiv. Med drugim je pojasnil nastanek kemijskih elementov, mikrovalovno sevanje ozračja in temno snov. Za drugi del nagrade bi lahko rekli, da se umešča v linijo Kopernika in Galileja. Leta 1995 sta Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz sta odkrila prvi eksoplanet, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Šlo je za Jupitru podoben planet, ki svojo zvezdo 51 Pegaza, ki je oddaljena 50 svetlobnih let od zemlje, obkroži v štirih dneh. Danes poznamo že 4118 eksoplanetov, ki krožijo okoli 3063 zvezd.
Foto: NASA, ESA, and G. Bacon (STScI)
Letošnji nagrajenci so kanadsko-ameriški teoretični kozmolog James Peebles ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz, ki sta odkrila prvi eksoplanet ob soncu podobni zvezdi
Evolucija vesolja in odkritje eksoplanetov so letos najbolj prepričali komisijo švedske akademije. Polovico nagrade bo decembra na slavnostni podelitvi v Stockholmu prejel kanadsko ameriški kozmolog James Peebles, ki velja za enega ključnih utemeljiteljev kozmologije, vede o razvoju vesolja. Seznam njegovih znanstvenih dosežkov je dolg in osupljiv, izpostavlja prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.
“Nekje od leta 1970 je teoretično utemeljil in pojasnil nekatera presenetljiva odkritja tistega časa. Prvič je postalo jasno, kako so nastali kemični elementi v vesolju, kako je torej potekala prvotna nukleosinteza: najprej vodik, potem že v začetnem vesolju tudi helij in nekaj litija, ter nato nadaljnja sinteza elementov v zvezdah mnogo kasneje. Pojasnil je, kakšno je mikrovalovno sevanje ozadja, kakšne lastnosti ima ter kako je povezano s tem, da je vesolje približno 300 000 let po velikem poku postalo prozorno. Teoretično je tudi prepričljivo pojasnil eno velikih presenečenj v znanosti – temno snov. Vesolje ni sestavljeno samo iz navadne snovi, še mnogo več je temne snov.”
Za drugi del letošnje Nobelove nagrade bi lahko rekli, da se umešča v linijo Kopernika in Galileja. Leta 1995 sta Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz odkrila prvi eksoplanet, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Šlo je za Jupitru podoben planet, ki svojo zvezdo 51 Pegaza, ki je oddaljena 50 svetlobnih let od Zemlje, obkroži v le štirih dneh. Zahvaljujoč njuni metodi, danes poznamo že 4118 eksoplanetov, ki krožijo okoli 3063 zvezd, še izpostavlja prof. Zwitter.
“Takrat je bila razprava zelo živahna. Ljudje niso takoj verjeli, da sta odkrila planet. V reviji Nature je tedne potekala razprava za in proti. Toda na koncu je njuno odkritje prestalo preverjanja.”
Naloga avtocestne policije, ki so jo ustanovili v začetku leta, so nadzorstvene in preventivne dejavnosti, s svojo prisotnostjo na avtocestah in hitrih cestah pa bo vplivala tudi na porast prometne kulture. Njena prisotnost bo vplivala tudi na hitrejše posredovanje ob prometnih nesrečah. Pomlad je tudi sicer čas, ko se promet poveča, začenja se motoristična sezona, zato je spoštovanje soudeležencev v prometu še bolj pomembno. Za veliko večino prometnih nesreč je kriv človek, zato nas tehnologija ne more odrešiti. O prometu na slovenskih cestah pa več v pogovoru z Andrejem Brglezom.
Predsednik vlade Janez Janša je gospodarstvo pozval, da v čim večji meri napoti delavce na delo na domu
Vnovično zaprtje države bo najverjetneje marsikomu, ki je med velikonočnimi prazniki načrtoval dopustovanje, prekrižalo načrte. V turistični agenciji Kompas, ki je po dolgih mesecih kot ena redkih že začela z organizacijo dopustovanj v tujini, bodo v času popolnega zaprtja odpovedali vsa potovanja, potnikom vrnili denar ali prestavili rezervacije. Drugače je s tistimi, ki so potovanja načrtovali v lastni režiji, pojasnjujejo Evropskem potrošniškem centru. Hotelirji, katerih kapacitete ostajajo tudi za čas prihajajočih praznikov, prazne, pa si obupno želijo, da bi hotele lahko odprli vsaj do poletja.
Španska vlada se je nedavno dogovorila, da bo preizkusila štiridnevni delovni teden. Slednji se je marsikje po svetu izkazal za dobro idejo. Pri štiridnevnem delovnem tednu naj bi zaposleni zaslužili enako plačo, kljub temu, da bi delali 8 ur manj. Na spletu so dostopni podatki, da bi vlada v ta namen v naslednjih treh letih namenila 50 milijonov evrov. Podjetja bi prvo leto prejela povrnjenih 100 odstotkov vseh morebitnih nastalih stroškov zaradi krajšega delovnega tedna. Drugo leto bi ta odstotek znašal 50, tretje leto pa 33 odstotkov. Marsikatera druga država spremlja ta španski eksperiment, saj gre za edinstveno priložnost videti, kako se bo zadeva obnesla. Je to izveljivo tudi v Sloveniji? Tudi pri nas že poznamo podjetja, ki imajo prilagojene delovne čase. Več Marko Rozman.
Dan Japonske je največji festival japonske kulture v Sloveniji, na katerem obiskovalci z dejavnostmi na stojnicah, predavanji, prikazi in delavnicami na enem mestu izvedo veliko zanimivega o deželi vzhajajočega sonca. Tokrat bo potekal v organizaciji Veleposlaništva Japonske v Sloveniji podobno kot še marsikatera druga prireditev - prek spleta. Kot sta povedali kulturna atašejka Veleposlaništvo Japonske v Ljubljani Sayaka Yamashita in Sanja Paradiž, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in kulturo, se bo mogoče naučiti izdelati tudi ikebano.
Od konca leta 2016 imamo pravico do pitne vode zapisano v 70.a členu ustave. V minulih tednih pa smo bili priča poskusom vlade oziroma pristojnih ministrstev, da bi na vodovarstvenih območjih z zakonskimi spremembami omogočili gradnjo proizvodnjih obratov, ki uporabljajo tudi nevarne snovi. Predlog so po burnem odzivu strokovne in širše javnosti umaknili. Kako pa je s kakovostjo pitne vode v Sloveniji in kaj v okviru državnega monitoringa nadzorujejo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano? O tem se je Mateja Železnikar pogovarjala z Darjo Repnik, ki je dala tudi nekaj nasvetov, kaj lahko sami storimo pri varovanju pitne vode.
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
7 punc in 5 fantov je v družini. Dvanajstkratna mamica Mija Cerar, ki je prvič rodila pri devetnajstih in je tudi že babica 2 leti staremu vnučku, si je vedno želela veliko družino in želja se ji je uresničila. Najstarejši otrok je star 24 let, najmlajši pa leto in pol.
Rezultati vzporednih volitev in tisti, ki smo jih dobili po zaprtju volišč so Netanjahuju in njegovemu Likudu kazali nekoliko bolje kot pa tisti, ki jih je čez dan dalo štetje glasov. Stranka Likud je zmagovalka volitev, vendar pa je dobila manj glasov kot na predhodnih volitvah. Netanjahuju pri sestavi vlade ne pomaga niti to, da ima desnica okoli tričetrt glasov, saj voditelji desnih strank med seboj gojijo osebne zamere, kar jim preprečuje sklepanje koalicijskih pogodb. Levica je v Izraelu šibka in razdrobljena, belomodra stranka Benija Ganca, ki je na zadnjih volitvah prejela več glasov kot Likud, pa je tokrat izginila iz političnega zemljevida Izraela. Volilci so jo kaznovali, ker je šla v koalicijo z Likudom. O politični klimi v Izraelu po že četrtih volitvah v dveh letih smo se pogovarjali s Karmen Švegl.
Slovenija bo od 24. do 31. marca gostilo Evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let. Slovenija to prvenstvo organizira skupaj z Madžarsko. Novinar Aljaža Golčerja iz športnega uredništva, ki bo spremljalo to evropsko prvenstvo, je v pogovoru s Cirilo Štuber poudaril pomembnost dogodka.
Zadnjih deset dni nam število novih okužb vztrajno narašča, kar se že odraža tudi na povečevanju števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo. V bolnišnicah je danes že več kot 500 bolnikov, na intenzivnih terapijah pa skoraj 100. Tako morajo zdaj ponovno vse bolnišnice sprejemati covid bolnike, tudi Brežice in Izola, ki sta do prejšnjega tedna sprejem teh bolnikov lahko že ustavili. V 48 urah se morajo pripraviti na tretji val in dvigniti kapacitete za povečan pritisk bolnikov na bolnišnice. Naraščanje števila bolnikov so zaznali tudi v ljubljanskem UKC. Helena Lovinčič se je o tamkajšnjih razmerah pogovarjala z dr. Tatjano Lejko, predstojnico Infekcijske klinike.
Še pred kratkim smo v Bosni in Hercegovini v trgovinah lahko videli ljudi brez mask, zdaj pa zapirajo smučarske centre, uvajajo policijsko uro in ponavlja se zgodba zaprte družbe, kar so v Bosni in Hercegovini že enkrat doživeli. V Srbijo pa je včeraj prišla nova pošiljka cepiva Pfeizer Biontech, prihaja pošiljka kitajskega Sinofarma in že več kot dva milijona prebivalcev Srbije je že bila cepljena, milijon z obvema odmerkoma. Kampanja cepljenja se v Srbiji zelo hitro odvija, vendar pa zanimanje za cepljenje že pojema. V Beogradu napovedujejo dva koncerta in organizatorji enega izmed njih cepljenim ponujajo brezplačne vstopnice.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je potrdila paket novih pravic s področja medicinskih pripomočkov iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bodo med drugim poenostavila postopke za zavarovance, z uvedbo trajne napotnice za kronične bolezni pa tudi razbremenile osebne zdravnike. V prihodnje bo tudi obvezno vlaganje zahtevkov za bolniška nadomestila s strani delodajalcev prek elektronske SPOT točke. Omenjene novosti mora potrditi še minister, nato pa gredo v objavo v Uradni list. O tem se je Helena Lovinčič pogovarjala z Ano Vodičar iz ZZZS
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Na Nizozemskem so v začetku tedna potekale kar tridnevne parlamentarne volitve. Rezultati vzporednih volitev kažejo, da bo mandatarstvo že četrtič pripadlo Marku Rutteju, ki je sicer januarja zaradi afere z otroškimi dodatki odstopil kot predsednik vlade. Volitve so potekale pod strogimi varnostnimi ukrepi in na morda nekoliko nenavadnih prizoriščih (celo na pokopališču), da so volivci lahko držali medosebno razdaljo. Sicer pa so največ razburjenja povzročile rdeče barvice za obkrožitev izbrane stranke – ne, ne zaradi istega razloga, na katerega je zdaj verjetno pomislilo mnogo Slovencev, pravi Vito Rožej, igralec in nekdanji poslanec, ki že nekaj let živi na Nizozemskem. In kaj meni, bomo letos tulipane lahko občudovali na Nizozemskem ter koliko nizozemskih avtodomov bo letos v slovenskih kampih?
V nedeljo zaznamujemo svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža gensko posebnost tega sindroma, trisomijo 21. kromosoma. To pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednico Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu Tatjano Novak, ki je mama otroka z Downovim sindromom. Pogovarjali sta se o tem, kako je, ko se v družini rodi otrok z Downovim sindromom, kako pomembno je, da ti otroci in mladostniki živijo čim samostojneje, kako je poskrbljeno za starejše ljudi z Downovim sindromom in kaj so pripravili ob letošnjem svetovnem dnevu.
Letos bo srednješolsko izobraževanje s poklicno maturo zaključilo 9 tisoč dijakov, s splošno pa malo manj kot 7 tisoč maturantov. Marsikdo izmed njih je te dni pred težko odločitvijo. Prvi prijavni rok za vpis na višje in visoke šole se namreč zaključujeta, mladi pa ponavadi s svojo odločitvijo in oddajo prijave čakajo do zadnjega trenutka. Danes je zadnji dan za oddajo prijave za vpis v višje strokovno izobraževanje, jutri pa zadnji dan za vpis na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022, zato je Špela Šebenik povzela nekaj zadnjih napotkov in informacij o letošnjem vpisnem postopku, ki je, vsaj za vpis na fakultete, nekoliko drugačen kot minula leta.
Še zlasti otroci so tisti, ki nagovarjajo starše za to, da bi imeli domačega ljubljenčka. Skrb za domačega ljubljenčka ima najbrž dober vpliv na otroke, vseeno pa se otroci najbrž ne zavedajo, kaj to pomeni. O čem se morajo družinski člani med seboj pogovoriti preden se odločijo, da bodo v svoje stanovanje sprejeli malo žival. O času, prostoru in drugih potrebah domačih živali sprašujemo Mašo Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali.
V Sloveniji je začel delovati Center za zaščito žvižgačev
Neveljaven email naslov