Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji dober, ostajajo pa ranljivih skupin otrok, ki bi jim morala država nameniti več pozornosti.
Tema tokratnega Tedna otroka so otrokove pravice in čeprav je položaj slovenskih otrok dober, je izzivov še veliko
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji je dober, a Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic ne sme zaspati, je prepričan Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija:
“Odgovornost države, kot je Slovenija, dvomilijonske razvite države z dobro urejenimi osnovnimi sistemskimi rešitvami, je, da poskrbi še za tiste, ki so v depriviligiranem položaju. Te ranljive skupine obstajajo in nanje se je treba osredotočiti.”
Sogovorniki na okrogli mizi o otrokovih pravicah, ki jo je ob Tednu otroka pripravil Zipom – Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov, so izpostavili kar nekaj področij in skupin otrok, ki zahtevajo našo pozornost: 45 tisoč otrok, ki živijo v revščini in na robu družbe, otroci z zdravstvenimi težavami in duševnimi stiskami, romski otroci (le 2 od desetih romskih otrok na Dolenjskem končata osnovno šolo), tu so še medvrstniško nasilje, varnost na spletu, dolgotrajni sodni postopki, v katere so ujeti otroci žrtve kaznivih dejanj ali otroci staršev v ločitvenem postopku. Zaradi dolgotrajnih postopkov in neprimerne obravnave so posebno ranljivi tudi otroci brez spremstva.
Država bi morala, so prepričane nevladne organizacije in varuh človekovih pravic, na vseh teh področjih narediti več, najti bi morele sistemske rešitve. Vloga nevladnih organizacij ne bi smela biti zbiranje humanitarnih sredstev in varovanje otrokovih pravic, temveč širjenje vsebinskih programov za celosten razvoj otrok in predajanje glasa otrok odločevalcem.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji dober, ostajajo pa ranljivih skupin otrok, ki bi jim morala država nameniti več pozornosti.
Tema tokratnega Tedna otroka so otrokove pravice in čeprav je položaj slovenskih otrok dober, je izzivov še veliko
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji je dober, a Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic ne sme zaspati, je prepričan Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija:
“Odgovornost države, kot je Slovenija, dvomilijonske razvite države z dobro urejenimi osnovnimi sistemskimi rešitvami, je, da poskrbi še za tiste, ki so v depriviligiranem položaju. Te ranljive skupine obstajajo in nanje se je treba osredotočiti.”
Sogovorniki na okrogli mizi o otrokovih pravicah, ki jo je ob Tednu otroka pripravil Zipom – Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov, so izpostavili kar nekaj področij in skupin otrok, ki zahtevajo našo pozornost: 45 tisoč otrok, ki živijo v revščini in na robu družbe, otroci z zdravstvenimi težavami in duševnimi stiskami, romski otroci (le 2 od desetih romskih otrok na Dolenjskem končata osnovno šolo), tu so še medvrstniško nasilje, varnost na spletu, dolgotrajni sodni postopki, v katere so ujeti otroci žrtve kaznivih dejanj ali otroci staršev v ločitvenem postopku. Zaradi dolgotrajnih postopkov in neprimerne obravnave so posebno ranljivi tudi otroci brez spremstva.
Država bi morala, so prepričane nevladne organizacije in varuh človekovih pravic, na vseh teh področjih narediti več, najti bi morele sistemske rešitve. Vloga nevladnih organizacij ne bi smela biti zbiranje humanitarnih sredstev in varovanje otrokovih pravic, temveč širjenje vsebinskih programov za celosten razvoj otrok in predajanje glasa otrok odločevalcem.
V nedavni volilni kampanji smo lahko videli tudi zaostrovanje politične retorike. Romi, istospolno usmerjeni, prebežniki, pa tudi ljudje z drugačnimi političnimi pogledi so velikokrat žrtve sovražnega govora. Njegovo širjenje omogočajo družbena omrežja. Facebook je v prvi četrtini leta umaknil 2,5 milijona objav sovražnega govora. Toda temeljno vprašanje je, kaj sploh je sovražni govor. Kot smo lahko slišali na posvetu na Fakulteti za družbene vede v okviru projekta Spletno oko, nimamo ne enotne mednarodne definicije sovražnega govora, pa tudi pravniki in sociologi različno opredeljujejo sovražni govor. Prijavna točka Spletno oko je pripravila nov priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih.
Štajerska gospodarska zbornica je danes podjetjem podravske regije podelila nagrade za najboljše inovacije. Med 23-mi inovacijami so podelili 4 zlata priznanja, ki so jih prejeli v Tovarni aluminija Talum za inovacijo Eco green Alu cam, podjetju Swatycomet za inovativno linijo smolno rezanih rezalk in brusnih plošč, v Impolu 2000 za razvoj industrijskega algoritma in v podjetju Ledinek Engineering za njihovo stiskalnico za stiskanje in lepljenje lesnih lamel v lamelne plošče. Več o inovaciji in mislenosti v tej družbi pa v pogovoru z direktorjem podjetja Gregorjem Ledinekom, ki ga je pripravil novinar Aleks Horvat.
Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.
Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.
Po lanskem ocenjevanju toaletnih prostorov ob slovenskih avtocestah se je inštitut tokrat lotil toalet na železniških postajah. Čistoča je na visoki ravni, a v oči bode zastarelost in pomanjkljiva funkcionalnost.
Ob nacionalnem dnevu krvodajalstva smo se pogovarjali s Suzano Đorđević, socialno delavko iz Službe za krvodajalstvo Zavoda za transfuzijsko medicino in z Boštjanom Novakom z Rdečega križa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
Ta konec tedna je središče Ljubljane v znamenju 10. Znanstivala. O festivalu smo se pogovarjali z vodjo Hiše eksperimentov dr. Miho Kosom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V rednem četrtkovem jutranjem potepanju Po Sloveniji z dopisniki se nam je na Prvi tokrat oglasila Karmen Štrancar Rajevec, naša Zasavska dopisnica. Govorili smo o oglarstvu, ki je pomembna dopolnilna dejavnost vrste kmetij v Dolah pri Litiji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Slovenija po odstotku starejših zaposlenih nad 55 let sodi na sam rep med evropskimi državami, se pa slika izboljšuje. Vzrokov za nizko zaposlenost starejših je več; od zakonskih možnosti upokojevanja, do čistih predsodkov oziroma negativnih stereotipov, ki zaposljivost starejših zmanjšujejo. Trend zaposlenosti starejših se počasi dviga, za večje in hitrejše zaposlovanje starejših, ki tudi med brezposelnimi v Sloveniji predstavljajo kar precejšen delež, kar 41 odstotkov vseh brezposelnih, so potrebne spremembe na vseh področjih.
Ob 90. obletnici organizacije zaposlenih v zdravstveni negi je pri Zbornici zdravstvene nege izšla obsežna publikacija Negovanje dediščine skozi devet desetletij – organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem. Ta predstavlja ne samo razvoj pač pa tudi izzive in strokovne, etične, zakonske, organizacijske in druge dileme, ki spremljajo zdravstveno nego na Slovenskem od konca 20ih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. O publikaciji in zgodovini zdravstvene nege je na Prvem spregovorila ena od urednic in avtoric Darinka Klemenc.
Prvi program Radia Slovenija je na letošnji 39. Euroradio Folk Festival poslal slovensko glasbeno skupino Brina Trio. Festival je tokrat gostil ruski radio Orpheus, na njem pa so se predstavile skupine iz 16 držav. Slovenija je z nastopom navdušila glasbene urednike, pa tudi poslušalstvo, ki je 50-minutni koncert pozorno spremljalo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov