Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nekateri delodajalci še vedno ne izplačujejo prispevkov za socialno varnost

11.10.2019

Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways? Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani. Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.

Skupaj s plačo je delodajalec obvezan, da delavcu izplača tudi prispevke za socialno varnost

Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways?

Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani.
Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.
Poleg FURSA pa za nadzor nad plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje pa skrbi tudi ZPIZ. Zavod od prvega januarja 2018 pisno delavce obvešča o tem, da delodajalec ni obračunal prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; delodajalce pa pozove naj izplačajo obveznosti. Vodja območne enote ZPIZa v Ljubljani Mojca Uhan

Delodajalci in delavci so obveščeni hkrati. Obvestila pošiljamo s trimesečnim zamikom, podatke dobimo s FURS-a, jih pregledamo, časovni zamik potrebujemo tudi zaradi tega, ker so plače nekje izplačane nekoliko kasneje. Pravno varstvo delavca je zagotovljeno s tem, da se obdobje za katerega je prejel obvestilo všteva v pokojninsko dobo, nima pa za to obdobje določene pokojninske osnove, ker plača ni bila izplačana.

Na ZPIZ-u ugotavljajo, da se število kršitev zmanjšuje, poleg tega pravijo, da po obvestilu polovica neplačnikov prispevke poravna. S FURSa sporočajo, da se je v zadnjih 5 letih dolg iz naslova prispevkov za socialno varnost zmanjšal za 121 mio EUR – kar predstavlja 27 odstotkov. Seveda se kršitve še vedno pojavljajo. Goran Lukič iz Delavske svetovalnice sistem kršitev pojasni na primeru:

Delodajalec ni plačeval prispevkov, nekaj časa ni oddajal obračunov, nekaj časa je oddajal obračune ni pa plačeval prispevkov. Naša članica je vložila kazensko ovadbo, tožilstvo je ugotovilo, da ni znakov za nadaljevanje pregona, saj je šlo podjetje v stečaj.

Delavci lahko tudi sami zelo enostavno preverijo ali so jim delodajalci plačali prispevke. To lahko storijo tako, da si na pametni telefon naložijo aplikacijo finančne uprave. Lahko pa izpolnijo obrazec, ga pošljejo ali odnesejo na izpostavo in FURS jih bo pisno obvestil.

So bili prispevki za socialno varnost delavcem Adrie-Airways plačani? Kdaj bo torej jasno ali so bili prispevki na Adrii plačani? Na to vprašanje – zaradi davčne tajnosti – finančna uprava ne more odgovoriti. Sindikati menijo, da so delavci brez prispevkov ostali za del avgusta in za september. S stečajnim upraviteljem je sindikat dogovorjen, da bo do začetka novembra pripravil izračune za prijavo delavskih terjatev – in takrat bo jasno ali so bili prispevki plačani ali ne.


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nekateri delodajalci še vedno ne izplačujejo prispevkov za socialno varnost

11.10.2019

Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways? Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani. Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.

Skupaj s plačo je delodajalec obvezan, da delavcu izplača tudi prispevke za socialno varnost

Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways?

Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani.
Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.
Poleg FURSA pa za nadzor nad plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje pa skrbi tudi ZPIZ. Zavod od prvega januarja 2018 pisno delavce obvešča o tem, da delodajalec ni obračunal prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; delodajalce pa pozove naj izplačajo obveznosti. Vodja območne enote ZPIZa v Ljubljani Mojca Uhan

Delodajalci in delavci so obveščeni hkrati. Obvestila pošiljamo s trimesečnim zamikom, podatke dobimo s FURS-a, jih pregledamo, časovni zamik potrebujemo tudi zaradi tega, ker so plače nekje izplačane nekoliko kasneje. Pravno varstvo delavca je zagotovljeno s tem, da se obdobje za katerega je prejel obvestilo všteva v pokojninsko dobo, nima pa za to obdobje določene pokojninske osnove, ker plača ni bila izplačana.

Na ZPIZ-u ugotavljajo, da se število kršitev zmanjšuje, poleg tega pravijo, da po obvestilu polovica neplačnikov prispevke poravna. S FURSa sporočajo, da se je v zadnjih 5 letih dolg iz naslova prispevkov za socialno varnost zmanjšal za 121 mio EUR – kar predstavlja 27 odstotkov. Seveda se kršitve še vedno pojavljajo. Goran Lukič iz Delavske svetovalnice sistem kršitev pojasni na primeru:

Delodajalec ni plačeval prispevkov, nekaj časa ni oddajal obračunov, nekaj časa je oddajal obračune ni pa plačeval prispevkov. Naša članica je vložila kazensko ovadbo, tožilstvo je ugotovilo, da ni znakov za nadaljevanje pregona, saj je šlo podjetje v stečaj.

Delavci lahko tudi sami zelo enostavno preverijo ali so jim delodajalci plačali prispevke. To lahko storijo tako, da si na pametni telefon naložijo aplikacijo finančne uprave. Lahko pa izpolnijo obrazec, ga pošljejo ali odnesejo na izpostavo in FURS jih bo pisno obvestil.

So bili prispevki za socialno varnost delavcem Adrie-Airways plačani? Kdaj bo torej jasno ali so bili prispevki na Adrii plačani? Na to vprašanje – zaradi davčne tajnosti – finančna uprava ne more odgovoriti. Sindikati menijo, da so delavci brez prispevkov ostali za del avgusta in za september. S stečajnim upraviteljem je sindikat dogovorjen, da bo do začetka novembra pripravil izračune za prijavo delavskih terjatev – in takrat bo jasno ali so bili prispevki plačani ali ne.


09.11.2021

Cene nepremičnin v Ljubljani gredo v nebo

Nakup nepremičnine v Ljubljani je za številne mlade in tudi tiste z rednimi povprečnimi prihodki skorajda nedosegljiv cilj. Država je glede stanovanjske politike pogrnila na izpitu.


09.11.2021

Cene nepremičnin v Italiji razmeroma stabilne

V naši zahodni sosedi  je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov. Povprečna cena kvadratnega metra v državi se je v minulem letu znižala za 1,8 odstotka na 1.700 evrov, kar je najnižje v zadnjem desetletju. Razlike med cenami nepremičnin na severu in jugu Italije so ogromne.


09.11.2021

Potres v Zagrebu je znižal cene starih nepremičnin

V hrvaški prestolnici so se cene starih nepremičnin, ki jih je prizadel nedavni potres, zelo znižale, vrtoglave pa so cene novih stanovanj. Država pomaga mladim pri odplačevanju posojila prvih 5 let.


09.11.2021

Cene nepremičnin v Ljubljani, Zagrebu in Rimu

V Ljubljani se že tako visoke cene nepremičnin še vedno zvišujejo, zato zemljišča, stanovanja ali hiše povečini lahko kupijo le bogati posamezniki in podjetja, ki nato nepremičnine povečini oddajajo v najem. Razlog za nedostopnost stanovanj tiči tudi v neaktivnosti države pri snovanju stanovanjske politike. Država je stanovanjsko problematiko prepustila trgu, ki sam določa cene. Na nepremičninski trg v hrvaški prestolnici so v minulih dveh letih najbolj vplivali močni potresni sunki. Cene nepremičnin v starem delu Zagreba so se zelo znižale, za kvadratni meter novega stanovanja pa je treba odšteti tudi 8000 evrov. Zanimivi so zlasti tisti deli mesta, kjer so stavbe iz armiranega betona. V Italiji je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov.


09.11.2021

Inforetrospektiva: Kaprun in druge nesreče

Mineva 21 let od tragedije v Kaprunu v Avstriji, ko je v vagonu zobate železnice izbruhnil požar v katerem je umrlo 155 ljudi. To pa še zdaleč ni edina tragedija na smučišču. Dobri dve leti pred nesrečo v Avstriji pa se je nerazumljiva tragedija odvijala na italijanskem smučišču Cavalese. 3. februarja 1998 je ameriško vojno letalo letelo nedovoljeno nizko in hitro ter pri tem pretrgalo nosilni kabel žičnice. Ravno takrat so se smučarji z gondolo vračali s smučišča. Umrlo je 20 ljudi.


08.11.2021

Gibanje za pitno vodo tokrat za prebivalce Anhovega

Gibanje za pitno vodo je danes začelo kampanjo za zagotovitev pitne vode v Anhovem, kjer se že več kot 40 let pogosto dogajajo ekološke nesreče. Inštitut 8. marec, ki je del gibanja, opozarja, da je v današnjem času nesprejemljivo, da ljudje zbolevajo zaradi vode, ki jo pijejo. Narava in vodni viri v Anhovem so sicer stalna žrtev različnih nesreč, ki so se dogajale predvsem v tamkajšnji proizvodnji. Najodmevnejša se je zgodila minulo leto, ko je podjetje Eternit z industrjskimi odplakami onesnažilo pitno vodo. V Gibanju za pitno vodo so zato poiskali rešitev. Težavo s pitno vodo bi lahko rešili s sredstvi iz državnega proračuna za leti 2022 in 2023, ki ga bodo poslanci sprejemali prihodnji teden.


08.11.2021

Movember - z večjimi brki do večje ozaveščenosti o rakih pri moških

Veliko moških si novembra pušča rasti brke, da bi opozorili na raka prostate in mod, ki sta najpogostejša raka pri moških. Pripadniki gibanja Movember, ki se je leta 2003 začelo v Avstraliji, tako enajsti mesec v letu pozivajo moške, naj vsaj enkrat na leto opravijo pregled pri urologu, da bi pravočasno odkrili morebitna rakava obolenja. Stroka pa poziva, naj se moški udeležujejo presajalnih testov. O rakih pri moških smo se pogovarjali s podpredsednico Društva onkoloških bolnikov Slovenije Bredo Brezovar Goljar.


05.11.2021

Državljana Evrope Kristina Modic in Samo Zver

Dopoldne sta prestižno nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope 2021 prejela Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za moderno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse.


04.11.2021

Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi

Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji, in sicer slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Več o projektu, v katerem sodeluje več kot 40 občin, pa v prispevku Petre Medved.


02.11.2021

Se je število razvez v času pandemije povečalo?

Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti  vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.


01.11.2021

Praznična oddaja: Ob dnevu spomina na mrtve, Premišljevanja o radosti bivanja in o minevanju

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.11.2021

Nataša Benčič: 100 zanimivih Izolanov

Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.


01.11.2021

Nataša Benčič: 100 zanimivih Izolanov

Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.


31.10.2021

»V'sazhetki ie bila Besseda«

»Vzačetki je bila Beseda« - takole se glasi začetek Janezovega Evangelija, ki je v prvem slovenskem prevodu Biblije izpod peresa protestantskega teologa Jurija Dalmatina izšel leta 1583. To je bil le eden od velikih mejnikov, ki so jih v oblikovanju slovenskega knjižnega jezika postavili protestantski pisci druge polovice 16. stoletja. V samo nekaj desetletjih so namreč slovenščini kot povsem ljudskemu, govorjenemu jeziku, priskrbeli knjižno obliko, slovnico, pisavo in vso potrebno terminologijo, da se je lahko kljub maloštevilnosti svojih govorcev pri prevodu Svetega pisma, nastanku prve slovnice in celo slovarja prehitela marsikatere bolj množično govorjene jezike. No, čeprav spisi in prevodi naših protestantskih piscev predstavljajo same začetke zapisane slovenščine, pa se je naš jezik pred slabimi 500 leti vendarle nekoliko razlikoval od današnjega. Prav o tem, kakšna je bila knjižna slovenščina 16. stoletja, kdo jo je sploh lahko bral ter iz kakšnih vzgibov so jo tukajšnji protestantski pisci začeli zapisovati, smo se ob tokratnem dnevu reformacije pogovarjali z jezikoslovko dr. Andrejo Legan Ravnikar, soavtorico Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, začetek katerega je nedavno izšel pri Založbi ZRC SAZU in nam kot prvi razlagalni zgodovinski slovar slovenskega jezika prinaša podroben vpogled tako v oblikovne kot v pomenske plati besedišča tistega časa. Prispevek je pripravila Alja Zore.


28.10.2021

Prof. dr. Marko Hawlina ob 300 dopolnjenih epizodah oddaje Možgani na dlani

Na Prvem je bilo jutro dvojno slavnostno, ne samo, ker danes RTV Slovenija, ker mineva 93 let od začetka rednega radijskega delovana, ampak tudi, ker smo obeležili 300 dopolnjenih oddaj redne tedenske oddaje Možgani na dlani. Vse je že ujeto in zabeleženo na spletni strani Prvega, vabljeni pa tudi, da sodelujete v nagradne igri na naši Facebook strani. Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, prof. dr. Marko Hawlina, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«. Avtorica oddaje, Mojca Delač, je prof. dr. Marka Hawlino z radijskim mikrofonom ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskala na Očesni kliniki v Ljubljani.


29.10.2021

Dr. Trampuž: Prednost mRNK cepiv 1.000-krat večja od stranskih učinkov

Danes je več kot 25.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije okuženih z novim koronavirusom. Epidemija se ne umirja, prav nasprotno; kljub temu se zanimanje za cepljenje ni povečalo. Mnogi se sprašujejo: Zakaj za covidom zbolevajo tudi cepljeni? Ali se potem cepljenje sploh splača? Kaj se je zgodilo v Izraelu, kjer so septembra doživeli eksplozijo novih okužb, kljub 65 odstotni precepljenosti prebivalstva? To so vprašanja, ki jih je Iztok Konc postavil infektologu Andreju Trampužu, ki dela v ugledni berlinski Kliniki Charite. Dr. Trampuž svetuje: »Cepite se, cepite se, cepite se.« Foto: Andrej Trampuž


28.10.2021

93 let Radia Slovenija

93 let Radia Slovenija praznujemo danes, 28. oktobra leta 1928 je takratni Radio Ljubljana prvič poslal v svet slovensko besedo in pesem, kar je predstavljalo novo poglavje v zgodovini Slovencev in slovenstva. O sedanjosti in prihodnosti radia, predvsem pa Prvega, smo govorili z odgovornim urednikom Prvega-informativnega program Radia Slovenija. Z Danijelom Poslekom se je pogovarjala Andreja Čokl.


27.10.2021

Pestro na trgu dela

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


26.10.2021

Terry Stevens: "Slovenija je nekakšen čarodej: preprosto povzdigne v izjemno."

Ljudje iščemo različne navdihe za potovanja: naj bo to na spletu, med znanci in sorodniki, med priporočili različnih medijev ali pa v knjigah. Morda bo kdo zamisli poiskal tudi v najnovejši knjigi prof. dr. Terryja Stevensa. Priznani profesor, mednarodni turistični svetovalec in strokovnjak za razvoj destinacij je v knjigo z naslovom Wish You Were Here – Europe: the stories behind 50 of Europe’s great destinations - po slovenski Želim, da bi bili tu – Evropa: zgodbe 50 velikih evropskih destinacij - uvrstil sedem slovenskih destinacij – Bled, Bohinj, Ljubljano, dolino Soče, Goriška brda, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Avtor je tudi lanski prejemnik naziva ambasador slovenskega turizma 2020, ki ga podeljuje STO. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.


26.10.2021

Ali še imamo pravico do splošnega zdravnika?

Ko govorimo o zdravju in zdravstvu, je v ospredju covid-19; okuženi, hospitalizirani in skrb zanje. Zdaj pa o posledicah oziroma okoliščinah, ki se kažejo v vseh delih zdravstvenega sistema. Če smo bolni, pa to ni covid-19, je naš dostop do zdravnika otežen. Telefonske zveze pregorevajo, stik z zdravnikom pa je najpogosteje kar prek telefona ali elektronske pošte. V medijih beležimo primere, ko je edini stik z zdravnikom lahko le na urgenci. Slišali smo za velenjski primer - otroke vozijo na urgenco, saj pediatra niti priklicati ne morejo. Čakalne dobe otrok na ortodontske storitve ponekod trajajo 9 let. V Celjskem zdravstvenem domu že 5 mesecev ortodontskih storitev sploh ne izvajajo. Vse več je napotitev v zasebni sektor, kjer je storitve treba plačati iz svojega žepa. Čakalne vrste v javnem zdravstvu so dejstvo, covid-19 pa je še dodatno razgalil problem hudega pomanjkanja kadrov. Že samo v Ljubljani je brez izbranega osebnega zdravnika 14 tisoč ljudi.


Stran 71 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov