Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matija Mastnak se je oglasil v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in poročal o uspešnosti celjskega mestnega avtobusa ter izposojevalnice koles.
V rubriko se nam je oglasil naš celjski dopisnik, Matija Mastnak, v nekaj minutah pa smo se zapeljali z mestnim avtobusom in kolesi
Po celjskih mestnih ulicah je 10 avtobusov mestnega prometa prvič zapeljalo na začetku leta.
Že prvi dan pa so bili avtobusi precej polni. Nekateri so se zapeljali iz radovednosti, nekatere je pritegnila cena, na začetku je bila vožnja brezplačna. Prejšnji mesec se je na primer z mestnimi avtobusi prepeljalo že več kot 21 tisoč potnikov. Avtobusi so najbolj polni zjutraj, ko se ljudje odpravijo v šole in službe ter popoldne, ko se iz služb in šol odpravijo domov. Čez dan ga največ uporabljajo upokojenci.
Mestne linije, teh je trenutno šest, eno so vpeljali pred kratkim, so namreč povezale spalna naselja s središčem mesta in trgovskimi centri. Dnevna vozovnica stane 1 evro, tedenska 5, mesečna 15 in letna 100 evrov.
Kolo si dnevno izposodi približno 300 ljudi, v sistem izposoje se je vključilo že skoraj pet tisoč uporabnikov. Ti si zdaj na 17 postajah lahko izposodijo 100 koles, od tega 34 električnih. Celjani so tudi s to novostjo zadovoljni.
Tudi električna kolesa si že izposojajo, predvsem za premagovanje daljših razdalj. A za večjih razmah te storitve bo treba počakati na izgradnjo približno 30 kilometrov novih kolesarskih poti, ki bodo Celje povezale z Laškim, Žalcem, Vojnikom in drugimi okoliškimi kraji. Da povem plastično. Turist v Laških termah se bo lahko usedel na kolo, se odpeljal proti Celju, kjer si bo ogledal grad in staro mestno jedro. Tam bo kolo zamenjal in se odpeljal do fontane v Žalcu, spil pivo, pretiravati seveda ne bo smel, v prometu ni prostora za alkohol, ter se na koncu odpeljal nazaj proti hotelu.
Nekatere odseke so že začeli graditi, večino jih še bodo, s projektom bo država predvidoma končala leta 2024.
Celjska občina je v zadnjih letih z velikimi koraki zmanjšala zaostanek s primerljivimi mesti na tem področju. Če smo v preteklosti opravičeno lahko bili kritični do Celjske oblasti, ko so številne občine mesto ob Savinji prehitevale tako po levi kot po desni, ji zdaj lahko izrečemo priznanje. Seveda pa Celje na področju mobilnosti čaka še veliko dela.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Matija Mastnak se je oglasil v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in poročal o uspešnosti celjskega mestnega avtobusa ter izposojevalnice koles.
V rubriko se nam je oglasil naš celjski dopisnik, Matija Mastnak, v nekaj minutah pa smo se zapeljali z mestnim avtobusom in kolesi
Po celjskih mestnih ulicah je 10 avtobusov mestnega prometa prvič zapeljalo na začetku leta.
Že prvi dan pa so bili avtobusi precej polni. Nekateri so se zapeljali iz radovednosti, nekatere je pritegnila cena, na začetku je bila vožnja brezplačna. Prejšnji mesec se je na primer z mestnimi avtobusi prepeljalo že več kot 21 tisoč potnikov. Avtobusi so najbolj polni zjutraj, ko se ljudje odpravijo v šole in službe ter popoldne, ko se iz služb in šol odpravijo domov. Čez dan ga največ uporabljajo upokojenci.
Mestne linije, teh je trenutno šest, eno so vpeljali pred kratkim, so namreč povezale spalna naselja s središčem mesta in trgovskimi centri. Dnevna vozovnica stane 1 evro, tedenska 5, mesečna 15 in letna 100 evrov.
Kolo si dnevno izposodi približno 300 ljudi, v sistem izposoje se je vključilo že skoraj pet tisoč uporabnikov. Ti si zdaj na 17 postajah lahko izposodijo 100 koles, od tega 34 električnih. Celjani so tudi s to novostjo zadovoljni.
Tudi električna kolesa si že izposojajo, predvsem za premagovanje daljših razdalj. A za večjih razmah te storitve bo treba počakati na izgradnjo približno 30 kilometrov novih kolesarskih poti, ki bodo Celje povezale z Laškim, Žalcem, Vojnikom in drugimi okoliškimi kraji. Da povem plastično. Turist v Laških termah se bo lahko usedel na kolo, se odpeljal proti Celju, kjer si bo ogledal grad in staro mestno jedro. Tam bo kolo zamenjal in se odpeljal do fontane v Žalcu, spil pivo, pretiravati seveda ne bo smel, v prometu ni prostora za alkohol, ter se na koncu odpeljal nazaj proti hotelu.
Nekatere odseke so že začeli graditi, večino jih še bodo, s projektom bo država predvidoma končala leta 2024.
Celjska občina je v zadnjih letih z velikimi koraki zmanjšala zaostanek s primerljivimi mesti na tem področju. Če smo v preteklosti opravičeno lahko bili kritični do Celjske oblasti, ko so številne občine mesto ob Savinji prehitevale tako po levi kot po desni, ji zdaj lahko izrečemo priznanje. Seveda pa Celje na področju mobilnosti čaka še veliko dela.
Slovenska ultramaratonska kolesarka Bernarda Jurič je članica ekipe 50 ultramaratonskih kolesarjev, ki bodo do 8. maja virtualno ali dejansko dva in pol krat obkrožili ekvator in ob tem zbirali prostovoljne prispevke za organizacijo Zdravniki brez meja. Z Bernardo Jurič se je pogovarjala Cirila Štuber.
Pred 51 leti, ravno na današnji dan, se je začelo organizirano delovanje Zveze paraplegikov Slovenije, ki se je v začetku imenovala Sekcija paraplegikov in tetraplegikov Slovenije. Danes Zvezo sestavlja devet pokrajinskih društev s 1070 člani. Zveza izvaja posebne socialne programe ter dejavnost osebne asistence, prav tako pa tudi aktivno sodeluje pri oblikovanju invalidskega varstva na državni ravni. Ob tej obletnici je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica, ki je med drugim opozoril tudi na nekatere težave, s katerimi se spopadajo paraplegiki in tetraplegiki v vsakdanjem življenju.
Velikonočni prazniki so bili v turizmu barometer, ki je kazal, v katero smer bo šla turistična sezona. Letos ni tako, neznank je tudi glede prihodnosti te panoge veliko. Med glavne slovenske turistične destinacije sodita Ljubljana in Postojnska jama, ki bosta zaradi epidemije novega koronavirusa in posledic le-te utrpeli veliko škodo. O tej in o načrtih a prihodnost smo govorili z Marjanom Batageljem, prvim možem Postojnske jame, in mag. Petro Stušek, direktorico JZ Turizem Ljubljana.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ker smo ljudje socialna bitja nam je vzpostavljanje in vzdrževanje socialnih vezi pomembno. Po več tednih dela od doma dnevi postajajo enaki dnevu. Rutina pri delu od doma je nujna, sicer se meje med zasebnim in poklicnim življenjem popolnoma zabrišejo. Pomanjkanje socialnih spodbud je ena glavnih skrbi posameznikov, ki delajo na daljavo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav gre za tradicionalno sladico nam potica z različnimi nadevi in tehnikami odpira številne ustvarjalne možnosti. Najbolj zahtevne pa so stare tehnike od denimo Vodnikovega zvijanja do Kozjanske mlinčevke, ki so jo pekli iz krhkih oblatov in svinjske masti, nam je povedal Boštjan Bezgovšek, sicer učitelj kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje in strokovni član komisije na festivalu potic v Preboldu, ki ima najdaljšo 16-letno tradicijo med tovrstnimi festivali. Zaradi epidemije ga letos razumljivo niso pripravili, je pa vonj po poticah napolnil domove.
V dneh, ko v Sloveniji primanjkuje zaščitnih sredstev, je prav gotovo dobrodošla vsaka pobuda, v sklopu katere jih številni prostovoljci pomagajo izdelovati. S svojim znanjem pomagajo tudi člani Društva elektronikov Slovenije, ki s pomočjo 3D tiskalnikov izdelujejo ščitnike za obraz oziroma vizirje, ki pridejo še kako prav zdravstvenemu osebju. Do sedaj so jih natisnili več kot 1.000, vendar je povpraševanje po njih neprimerno večje. Sabrina Mulec se je pogovarjala s koordinatorjem akcije Darkom Volkom.
Zaposleni v Covid ambulati celjskega urgentnega centra in Zdravstvenega doma Laško bodo danes dobili drugačno malico kot so je vajeni. Hrano zanje že kuha chef Marko Pavčnik, sicer poznan po visoki kulinariki na gradu v Laškem. Gre za poseben izziv, pred katerega so ga postavili njegovi kuharski kolegi, ki so ga preko Facebooka nominirali, da postane prostovoljec in poskrbi za tiste, ki so v času epidemije na delu še posebej izpostavljeni. Pavčnik pa je naši novinarki Metki Pirc povedal, da se je z veseljem odzval, saj gre za dober namen.
Med zdravniki, ki jih je epidemija novega koronavirusa postavila pred števine nove izzive, je tudi direktor Zdravstvenega doma v Tržiču dr. Iztok Tomazin. Ob delu v dežurni ambulanti se zdaj ukvarja tudi s tem, kje bo za svoje kolegice in kolege dobil ustrezno zaščitno opremo. Iskanje zaščitne opreme nam dela preglavice, pravi dr. Tomazin, smo pa večkrat tudi prijetno presenečeni. Več pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Tomazin
Z malo ironije lahko rečemo, da se vse prej kot uresničujejo pričakovanja koalicijskih partnerjev o neodpiranju ideoloških tem v tej vladni ekipi in želje, da to ne bo vlada ene stranke.
Urad vlade za komuniciranje je v depeši, ki je bila odziv na kritike Sveta Evrope na pritiske aktualne vlade na slovenske medije, izpostavili, da številni slovenski mediji izhajajo iz komunističnega režima, da se zaradi vpliva nekdanjih struktur novi mediji niso ustanavljali ter zapravljivost RTV Slovenija z denarjem ljudi, ki plačujejo naročnino.
Pred nami so velikonočni prazniki, ki jih običajno preživljamo skupaj z družino, sorodniki, tokrat mora biti drugače. Posebej zdravstveni delavci pozivajo, da se strogo držimo vseh zaščitnih ukrepov, da se ne družimo, saj bomo le tako omogočili zdravstvu, da bo lahko v času epidemije še naprej poskrbelo za vse najbolj ogrožene bolnike. Ker pa v tem času, ko se številni pregledi in zdravstvene storitve ne izvajajo, zdravniki opozarjajo, da lahko nastane večja škoda na zdravju pri številnih bolnikih kot pa zaradi same epidemije. Zato se v zdravstvu že pripravljajo na sprostitev nekaterih dejavnosti, o tem se je Helena lovinčič pogovarjala z generalnim direktorjem ljubljanskega kliničnega centra.
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Ambulanto po predhodnem napotilu izbranega zdravnika obišče od 40 do 60 pacientov na dan, pacientom pa odvzamejo 20 do 30 brisov . Delu v covid ambulanti so morali prilagoditi tudi delo v ostalih družinskih ambulantah. »Zdravniki in ostalo osebje so zdravi, tako da delo kljub epidemiji teče nemoteno«, kar je za zdaj spodbudno, je Aljani Jocif povedal vodja covid ambulante, zdravnik Luka Kristanc ter predstavil organizacijo in prilagoditve.
Društvo Heraldica Slovenica je izdalo pobudo, da zdravstveni delavci, ki v teh tednih bijejo boj z virusom, dobijo še svojo simbolno upodobitev z zastavo. Ki je bila dobro sprejeta po celem svetu, predstavlja simbolični prikaz upanja na zmago zdravstva nad epidemijo covid-19. Aleksander Hribovšek, predsednik Heraldica Slovenica je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje, ki se je v teh dneh preimenoval v COVID oddelek, zastavo že prevzel in izobesil.
150 delodajalcev v invalidskih podjetjih zaposluje približno 12.000 delavcev, od tega več kot polovico težjih invalidov. 65 delodajalcev v zaposlitvenih centrih pa zaposluje približno 1000 ljudi, od tega skoraj tri četrtine najtežjih invalidov. Zaposleni v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih pa so v bistveno drugačnem položaju od drugih, saj je življenje invalidov ob okužbi bolj ogroženo od ostale populacije. S kakšnimi težavami se invalidska podjetja srečujejo med epidemijo na trgu dela in kaj jim bo prinesel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID -19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, pa v prispevku Petre Medved.
Samozaposleni starši, ki delajo za skrajšani delovni čas so se, v času koronavirusa, tako kot mnoge druge ranljive družbene skupine, znašli v velikih stiskah, ki se iz dneva v dan povečujejo. Vlada sicer obljublja, da bo v drugem paketu pomoči poskrbljeno tudi zanje, do takrat pa se bodo mnogi med njimi morali zanašati na pomoč humanitarnih organizacij.
Finančni ministri držav z evrom razpravljajo o možnosti uvedbe skupnih dolžniških instrumentov. Slovenija je v krogu držav, ki pozivajo k uvedbi korona obveznic. Nemčija, Avstrija in Nizozemska nasprotujejo ali izražajo pomisleke. »Ta trenutek je za EU in evrsko območje izjemno pomemben,« pravi nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Na kocki je obstoj Unije in evrskega območja, kot ju poznamo.
Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva … Andreja Čokl je zbrala nekaj primerov in povabil.
Številne manjše kmetije, ki so svoje pridelke prodajale neposredno svojim kupcem, imajo od razglasitve epidemije koronavirusa povečano prodajo vrtnin in zelenjave, pa tudi mlečnih in drugih izdelkov. Obenem pa rejci goveda in prašičev, ter zadruge, ki so glavni odkupovalec klavne živine poročajo o vse večjih stiskah zaradi zastoja prodaje v slovenske klavnice. Te odkupujejo zelo malo od slovenskih ponudnikov mesa in po nizkih cenah. Če država ne bo zagotovila odkupa za blagovne rezerve in prepovedala uvoza mesa iz drugih držav, bodo kmetje krčili svoje črede, kar pa dolgoročno ne prispeva k nacionalni prehranski varnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Neveljaven email naslov