Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matija Mastnak se je oglasil v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in poročal o uspešnosti celjskega mestnega avtobusa ter izposojevalnice koles.
V rubriko se nam je oglasil naš celjski dopisnik, Matija Mastnak, v nekaj minutah pa smo se zapeljali z mestnim avtobusom in kolesi
Po celjskih mestnih ulicah je 10 avtobusov mestnega prometa prvič zapeljalo na začetku leta.
Že prvi dan pa so bili avtobusi precej polni. Nekateri so se zapeljali iz radovednosti, nekatere je pritegnila cena, na začetku je bila vožnja brezplačna. Prejšnji mesec se je na primer z mestnimi avtobusi prepeljalo že več kot 21 tisoč potnikov. Avtobusi so najbolj polni zjutraj, ko se ljudje odpravijo v šole in službe ter popoldne, ko se iz služb in šol odpravijo domov. Čez dan ga največ uporabljajo upokojenci.
Mestne linije, teh je trenutno šest, eno so vpeljali pred kratkim, so namreč povezale spalna naselja s središčem mesta in trgovskimi centri. Dnevna vozovnica stane 1 evro, tedenska 5, mesečna 15 in letna 100 evrov.
Kolo si dnevno izposodi približno 300 ljudi, v sistem izposoje se je vključilo že skoraj pet tisoč uporabnikov. Ti si zdaj na 17 postajah lahko izposodijo 100 koles, od tega 34 električnih. Celjani so tudi s to novostjo zadovoljni.
Tudi električna kolesa si že izposojajo, predvsem za premagovanje daljših razdalj. A za večjih razmah te storitve bo treba počakati na izgradnjo približno 30 kilometrov novih kolesarskih poti, ki bodo Celje povezale z Laškim, Žalcem, Vojnikom in drugimi okoliškimi kraji. Da povem plastično. Turist v Laških termah se bo lahko usedel na kolo, se odpeljal proti Celju, kjer si bo ogledal grad in staro mestno jedro. Tam bo kolo zamenjal in se odpeljal do fontane v Žalcu, spil pivo, pretiravati seveda ne bo smel, v prometu ni prostora za alkohol, ter se na koncu odpeljal nazaj proti hotelu.
Nekatere odseke so že začeli graditi, večino jih še bodo, s projektom bo država predvidoma končala leta 2024.
Celjska občina je v zadnjih letih z velikimi koraki zmanjšala zaostanek s primerljivimi mesti na tem področju. Če smo v preteklosti opravičeno lahko bili kritični do Celjske oblasti, ko so številne občine mesto ob Savinji prehitevale tako po levi kot po desni, ji zdaj lahko izrečemo priznanje. Seveda pa Celje na področju mobilnosti čaka še veliko dela.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Matija Mastnak se je oglasil v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in poročal o uspešnosti celjskega mestnega avtobusa ter izposojevalnice koles.
V rubriko se nam je oglasil naš celjski dopisnik, Matija Mastnak, v nekaj minutah pa smo se zapeljali z mestnim avtobusom in kolesi
Po celjskih mestnih ulicah je 10 avtobusov mestnega prometa prvič zapeljalo na začetku leta.
Že prvi dan pa so bili avtobusi precej polni. Nekateri so se zapeljali iz radovednosti, nekatere je pritegnila cena, na začetku je bila vožnja brezplačna. Prejšnji mesec se je na primer z mestnimi avtobusi prepeljalo že več kot 21 tisoč potnikov. Avtobusi so najbolj polni zjutraj, ko se ljudje odpravijo v šole in službe ter popoldne, ko se iz služb in šol odpravijo domov. Čez dan ga največ uporabljajo upokojenci.
Mestne linije, teh je trenutno šest, eno so vpeljali pred kratkim, so namreč povezale spalna naselja s središčem mesta in trgovskimi centri. Dnevna vozovnica stane 1 evro, tedenska 5, mesečna 15 in letna 100 evrov.
Kolo si dnevno izposodi približno 300 ljudi, v sistem izposoje se je vključilo že skoraj pet tisoč uporabnikov. Ti si zdaj na 17 postajah lahko izposodijo 100 koles, od tega 34 električnih. Celjani so tudi s to novostjo zadovoljni.
Tudi električna kolesa si že izposojajo, predvsem za premagovanje daljših razdalj. A za večjih razmah te storitve bo treba počakati na izgradnjo približno 30 kilometrov novih kolesarskih poti, ki bodo Celje povezale z Laškim, Žalcem, Vojnikom in drugimi okoliškimi kraji. Da povem plastično. Turist v Laških termah se bo lahko usedel na kolo, se odpeljal proti Celju, kjer si bo ogledal grad in staro mestno jedro. Tam bo kolo zamenjal in se odpeljal do fontane v Žalcu, spil pivo, pretiravati seveda ne bo smel, v prometu ni prostora za alkohol, ter se na koncu odpeljal nazaj proti hotelu.
Nekatere odseke so že začeli graditi, večino jih še bodo, s projektom bo država predvidoma končala leta 2024.
Celjska občina je v zadnjih letih z velikimi koraki zmanjšala zaostanek s primerljivimi mesti na tem področju. Če smo v preteklosti opravičeno lahko bili kritični do Celjske oblasti, ko so številne občine mesto ob Savinji prehitevale tako po levi kot po desni, ji zdaj lahko izrečemo priznanje. Seveda pa Celje na področju mobilnosti čaka še veliko dela.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov