Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani potekajo dunajski dnevi. Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Predstavili so dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami. Ljubljano je prvič obiskal tudi župan Dunaja dr. Michael Ludwig.
O tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu
Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Na vrh lestvice prestolnic, ki prebivalkam in prebivalcem zagotavljajo najvišjo kvaliteto življenja, ga že vrsto let uvrščata gospodarska revija Economist in revija Mercer, nagrado za pametno mesto pa je Dunaju podelila tudi ustanova Roland Berger. Včeraj je Ljubljano prvič obiskal župan Dunaja dr. Michael Ludwig. V Ljubljani namreč potekajo dunajski dnevi, v sklopu katerih so včeraj predstavili dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami. Danes bodo na konferenci, ki poteka v prostorih Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, spregovorili o dunajskih alternativnih oblikah bivanja za starejše, tehnologijah za starejše ter načinih spopadanja z revščino in brezdomstvom.
O dobrih praksah in vizijah mesta Dunaja, smo se pogovarjali z dunajskim županom dr. Michaelom Ludwigom.
Dunaj se že deset let ponaša s nazivom, da je najboljše mesto za bivanje na svetu. Zanima me čemu pripisujete takšne uspeh; je to dobro vodenje mesta, dobra ekipa, sodelovanje s prebivalci, nenazadnje dovolj denarja ali kaj drugega?
V različnih mednarodnih primerjavah, kar se tiče kakovosti življenja, se vedno znova znajdemo na prvem mestu, tako pri reviji Mercer, pa tudi pri gospodarski reviji Economist in tudi ekonomska ustanova roland berger nam je podelila takšno nagrado, kjer je primerjala 150 pametnih mest. Razlogov za to je več. Kot prvo bi izpostavil že dolgotrajno trajnostno politiko, ki v osrčje postavlja človeka in ne gospodarskih interesov. Drugo je visok delež podjetij, ki se upravljajo s strani občine, tretjič je treba omeniti gospodarski uspeh in četrtič: zelo močno podpiramo sobivanje in sodelovanje s socialnimi partnerji.
In katere teme so pomembne za mesti kot sta Dunaj in Ljubljana?
Tu je treba omeniti predvsem izobraževanje. Mi že zadnjih deset let omogočamo brezplačne vrtce kajti za nas so vrtci prvi korak v izobraževalnem sistemu. Razvili smo tudi nov izobraževalni sistem tako imenovane izobraževalne kampuse, kjer imamo vrtce, osnovne šole in nadaljevalne šole vse na enem mestu in so obkrožene z veliko zelenja. Veliko stavimo na znanost, izobraževanje in raziskave.
Omenili ste trajnostni razvoj. Pred kratkim sem si na Dunaju lahko ogledala nekaj vaših tako imenovanih zelenih streh, ki so del vaše strategije za prilagajanje na podnebne spremembe. Prosim vas, če lahko izpostavite nekaj glavnih vidikov te strategije in načinov na katere jo uresničujete.
Razvili smo tako imenovano strategijo pametnega mesta, ki vsebuje tudi načrt za zaščito pred podnebnimi spremembami. To strategijo smo razvijali preteklih dvajset let. Gre za to, da dosežemo funkcionalno mešanico kvalitetnega bivanja, delovnih mest in zelenih površin. Na eni strani zasledujemo cilj zmanjšanja izpustov co2, kar poskušamo doseči s povečanim obsegom javnega prometa, hkrati veliko vlagamo na področje novogradenj in sanacij obstoječih stavb, kjer vključujemo ukrepe večanja izolacij s čimer zmanjšujemo izgube energije. Po principu pasivne gradnje smo zgradili največje naselje na svetu in od leta 1990 smo uspeli izpuste co2 zmanjšati za 40 odstotokov in tej strategiji še naprej dosledno sledimo. To sta torej dve področji katerim se posvečamo. Treba pa se je tudi naučiti ravnati s posledicami podnebnih sprememb. Predvsem je treba v velemestu, ki se segreva ljudi obvarovati pred vročino.
Dunaj se ponaša tudi z zelo ugodnimi socialnimi politikami. Že sami ste omenili npr. povečano gradnjo stanovanjskih sosesk. Zanima me ali nameravate v prihodnje nadaljevati s tovrstnimi socialnimi politikami in zakaj so pomembne tako za skupnost kot za nadaljevanje razvoja mesta.
Dunaj je eno izmed tistih evropskih mest katerih število prebivalcev najbolj raste, zato so se potrebe po stanovanjih tudi zelo močno povečale. Prednost Dunaja pa je v tem , da ima ogromno stanovanj v svoji lasti, se pravi v lasti mesta. Takšnih stanovanj je preko 220 tisoč. K temu pa dodajte še 200 tisoč stanovanj, ki jih Dunaj sofinancira v obliki zadrug. Tako, da kar 62 odstotkov Dunajčanov živi v sofinanciranih stanovanjih, se pravi v stanovanjih, ki si jih lahko privoščijo. Pomembno pa je, da se določijo tudi ukrepi za prihodnost, zato smo si zadali, da bomo vsako leto finančno podprli od 7 do 9 tisoč stanovanj, hkrati pa bomo poskrbeli za sanacijo obstoječih stavb. Treba se je prilagoditi rasti prebivalstva in hkrati nuditi vso tehnično in socialno infrastrukturo.
V čem bi lahko primerjali Dunaj in Ljubljano?
Obe mesti tako Dunaj kot Ljubljana sta zelo zeleni mesti. Zato je pri povečani gradnji stanovanj izziv ohraniti zelene površine. Nam je v preteklih letih, kljub povečani gradnji stanovanj, celo uspelo povečati delež zelenih površin.
Ta pogovor sva začela s tem, da je Dunaj že vrsto let prestolnica, v kateri je najbolje živeti, bi vas za zaključek tega intervjuja rada vprašala, kakšni so vaši načrti za prihodnjih deset let. Kje bodo vaše prioritete upravljanja z mestom?
Pomembno je, da se bomo znali soočiti z izzivi, ki so pred nami. Na prvem mestu je izziv, ki ga predstavlja rast mesta in pri tem rastočem mestu bo treba ohraniti socialno in funkcionalno mešanico. Hkrati pa se bo treba spopasti z novimi izzivi ki jo prinaša digitalizacija. Naš cilj je postati digitalno središče Evrope. Želimo tudi izkoristiti prednosti Dunaja kot gospodarskega centra. Hkrati pa moramo zelo paziti, da ne bomo postali Dunaj dveh hitrosti; tistih, ki napredujejo in tistih, ki zaostajajo. Predvsem bomo delali na tem, da bo v središču še vedno človek.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani potekajo dunajski dnevi. Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Predstavili so dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami. Ljubljano je prvič obiskal tudi župan Dunaja dr. Michael Ludwig.
O tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu
Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Na vrh lestvice prestolnic, ki prebivalkam in prebivalcem zagotavljajo najvišjo kvaliteto življenja, ga že vrsto let uvrščata gospodarska revija Economist in revija Mercer, nagrado za pametno mesto pa je Dunaju podelila tudi ustanova Roland Berger. Včeraj je Ljubljano prvič obiskal župan Dunaja dr. Michael Ludwig. V Ljubljani namreč potekajo dunajski dnevi, v sklopu katerih so včeraj predstavili dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami. Danes bodo na konferenci, ki poteka v prostorih Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, spregovorili o dunajskih alternativnih oblikah bivanja za starejše, tehnologijah za starejše ter načinih spopadanja z revščino in brezdomstvom.
O dobrih praksah in vizijah mesta Dunaja, smo se pogovarjali z dunajskim županom dr. Michaelom Ludwigom.
Dunaj se že deset let ponaša s nazivom, da je najboljše mesto za bivanje na svetu. Zanima me čemu pripisujete takšne uspeh; je to dobro vodenje mesta, dobra ekipa, sodelovanje s prebivalci, nenazadnje dovolj denarja ali kaj drugega?
V različnih mednarodnih primerjavah, kar se tiče kakovosti življenja, se vedno znova znajdemo na prvem mestu, tako pri reviji Mercer, pa tudi pri gospodarski reviji Economist in tudi ekonomska ustanova roland berger nam je podelila takšno nagrado, kjer je primerjala 150 pametnih mest. Razlogov za to je več. Kot prvo bi izpostavil že dolgotrajno trajnostno politiko, ki v osrčje postavlja človeka in ne gospodarskih interesov. Drugo je visok delež podjetij, ki se upravljajo s strani občine, tretjič je treba omeniti gospodarski uspeh in četrtič: zelo močno podpiramo sobivanje in sodelovanje s socialnimi partnerji.
In katere teme so pomembne za mesti kot sta Dunaj in Ljubljana?
Tu je treba omeniti predvsem izobraževanje. Mi že zadnjih deset let omogočamo brezplačne vrtce kajti za nas so vrtci prvi korak v izobraževalnem sistemu. Razvili smo tudi nov izobraževalni sistem tako imenovane izobraževalne kampuse, kjer imamo vrtce, osnovne šole in nadaljevalne šole vse na enem mestu in so obkrožene z veliko zelenja. Veliko stavimo na znanost, izobraževanje in raziskave.
Omenili ste trajnostni razvoj. Pred kratkim sem si na Dunaju lahko ogledala nekaj vaših tako imenovanih zelenih streh, ki so del vaše strategije za prilagajanje na podnebne spremembe. Prosim vas, če lahko izpostavite nekaj glavnih vidikov te strategije in načinov na katere jo uresničujete.
Razvili smo tako imenovano strategijo pametnega mesta, ki vsebuje tudi načrt za zaščito pred podnebnimi spremembami. To strategijo smo razvijali preteklih dvajset let. Gre za to, da dosežemo funkcionalno mešanico kvalitetnega bivanja, delovnih mest in zelenih površin. Na eni strani zasledujemo cilj zmanjšanja izpustov co2, kar poskušamo doseči s povečanim obsegom javnega prometa, hkrati veliko vlagamo na področje novogradenj in sanacij obstoječih stavb, kjer vključujemo ukrepe večanja izolacij s čimer zmanjšujemo izgube energije. Po principu pasivne gradnje smo zgradili največje naselje na svetu in od leta 1990 smo uspeli izpuste co2 zmanjšati za 40 odstotokov in tej strategiji še naprej dosledno sledimo. To sta torej dve področji katerim se posvečamo. Treba pa se je tudi naučiti ravnati s posledicami podnebnih sprememb. Predvsem je treba v velemestu, ki se segreva ljudi obvarovati pred vročino.
Dunaj se ponaša tudi z zelo ugodnimi socialnimi politikami. Že sami ste omenili npr. povečano gradnjo stanovanjskih sosesk. Zanima me ali nameravate v prihodnje nadaljevati s tovrstnimi socialnimi politikami in zakaj so pomembne tako za skupnost kot za nadaljevanje razvoja mesta.
Dunaj je eno izmed tistih evropskih mest katerih število prebivalcev najbolj raste, zato so se potrebe po stanovanjih tudi zelo močno povečale. Prednost Dunaja pa je v tem , da ima ogromno stanovanj v svoji lasti, se pravi v lasti mesta. Takšnih stanovanj je preko 220 tisoč. K temu pa dodajte še 200 tisoč stanovanj, ki jih Dunaj sofinancira v obliki zadrug. Tako, da kar 62 odstotkov Dunajčanov živi v sofinanciranih stanovanjih, se pravi v stanovanjih, ki si jih lahko privoščijo. Pomembno pa je, da se določijo tudi ukrepi za prihodnost, zato smo si zadali, da bomo vsako leto finančno podprli od 7 do 9 tisoč stanovanj, hkrati pa bomo poskrbeli za sanacijo obstoječih stavb. Treba se je prilagoditi rasti prebivalstva in hkrati nuditi vso tehnično in socialno infrastrukturo.
V čem bi lahko primerjali Dunaj in Ljubljano?
Obe mesti tako Dunaj kot Ljubljana sta zelo zeleni mesti. Zato je pri povečani gradnji stanovanj izziv ohraniti zelene površine. Nam je v preteklih letih, kljub povečani gradnji stanovanj, celo uspelo povečati delež zelenih površin.
Ta pogovor sva začela s tem, da je Dunaj že vrsto let prestolnica, v kateri je najbolje živeti, bi vas za zaključek tega intervjuja rada vprašala, kakšni so vaši načrti za prihodnjih deset let. Kje bodo vaše prioritete upravljanja z mestom?
Pomembno je, da se bomo znali soočiti z izzivi, ki so pred nami. Na prvem mestu je izziv, ki ga predstavlja rast mesta in pri tem rastočem mestu bo treba ohraniti socialno in funkcionalno mešanico. Hkrati pa se bo treba spopasti z novimi izzivi ki jo prinaša digitalizacija. Naš cilj je postati digitalno središče Evrope. Želimo tudi izkoristiti prednosti Dunaja kot gospodarskega centra. Hkrati pa moramo zelo paziti, da ne bomo postali Dunaj dveh hitrosti; tistih, ki napredujejo in tistih, ki zaostajajo. Predvsem bomo delali na tem, da bo v središču še vedno človek.
Splošno pregrevanje ozračja v zdravstvu, rojeva tudi osebne spopade in obtoževanja. Takšnega smo spremljali med ministrom za zdravje in ljubljanskim županom, ki sta ga nato zgladila. Drugega pa je sprožil minister prejšnji teden, ko je najglasnejšemu v civilnem gibanju Glas ljudstva, Dušanu Kebru, očital 20 tisoč evrov zaslužka za izdelek, ki da ga ni bilo, nato so včeraj še Mladi zdravniki na dan prinesli Kebrove zaslužke iz časa, ko je prirejal zasebne izobraževalne tečaje in mu očitali dvoživkarstvo, proti čemur zdaj glasno sam protestira. Dušana Kebra smo povabili da obtožbe komentira.
Inženirka leta je sinoči postala Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva iz Vrhnike, zaposlena kot letalska mehaničarka pri podjetju Adria tehnika. Odločitev, da bo letalska mehaničarka, je sprejela že pri 11 letih in njena izobraževalna pot je ves čas tekla naravnost k temu poklicu. Z Rosano Kolar se je pogovarjala Cirila Štuber.
Naklade osrednjih dnevnih časopisov so v zadnjih petnajstih letih strmo padle, saj so se bralne navade ljudi spremenile. Energetska kriza in draginja pa sta krizo tiskanih medijev zdaj še poglobili. Na udaru so novinarji, na časopisu Večer so že napovedali odpuščanja. Medijska stroka opozarja, da z umiranjem časopisov, umira tudi kakovostno in poglobljeno novinarstvo, ki je ključno za obstoj demokratične družbe.
Okoljski aktivisti branijo vasico Lützerath v Porenju, ki je že izpraznjena (prebivalcev ni več), zdaj pa jo nameravajo porušiti zaradi širjenja premogovnika. V Porenje smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v ponedeljek v svojem javljanju na Prvem povedala, da namerava v vasico Lützerath v Porenju, da pa zaradi napetih razmer ne ve, ali bo dostop sploh mogoč. Izvedeli smo tudi ali je res, da okoljski aktivizem v Nemčiji postaja vse bolj nasilen in da so akcije aktivistov vedno bolj grobe.
Slovenijo je obiskala posebna poročevalka Amnesty International, dolgoletna raziskovalka zlorab človekovih pravic v Iranu, Raha Bahreini. Na svojem predavanju, ki ga je imela na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je predstavila aktualne razmere v Iranu. Več v prispevku novinarka Tita Mayer.
Razmere v zdravstvu so močno zaostrene. Vsak dan osebnega zdravnika izgubi 60 ljudi, dostop do zdravnika pa je za tiste, ki ga še imajo, otežen. Jutri stavkajo pacienti, v sredo sledi stavka zdravnikov. V luči teh razmer je Zveza organizacij pacientov predstavila ukrepe in priporočila za dostopnejši in enakopravnejši zdravstveni sistem. Med drugim predlagajo prostovoljce v zdravstvenih domovih, ki bi razbremenili zdravnike in telefonsko številko 111 za vse potrebe pacientov.
Iz sveta se še naprej vrstijo obsodbe nasilja v Braziliji, kjer so privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara sinoči vdrli v glavne državne ustanove in jih razdejali. Brazilska policija po nekaj urah spet vzpostavila nadzor in aretirale več sto izgrednikov, predsednik Lula da Silva pa je napovedal kaznovanje odgovornih.
V središču pozornosti so znova razmere v javnem sektorju. Da so v slabem položaju, opozarjajo tudi mladi raziskovalci in asistenti - slabe plače, slab položaj, posledično opuščanje kariere, naštevajo svoje težave. Vse to pa je seveda slabo tudi za slovensko znanost, opozarjajo v Aktivu mladih raziskovalcev in asistentov v sindikatu SVIZ ter zahtevajo rešitve. O tem se bodo danes pogovarjali tudi na resornem ministrstvu, je za Prvi program razložil predstavnik aktiva, dr. Marko Gavriloski.
Ste vedeli, da so konje iz Kobilarne Lipica, ki sicer deluje od leta 1580, že večkrat preselili? Nazadnje med 2. svetovno vojno v Sudete, z »Operacijo kavboj« pa so jih takoj po vojni reševali pred negotovo usodo in jih preselili najprej na Bavarsko in kasneje v Avstrijo. Od tam se jih je v Lipico vrnilo le 11. Ali pa vas nemara zanima, kako so to plemenito pasmo sploh vzgojili. Če nam je uspelo pritegniti vašo pozornost, vas vabimo k poslušanju prispevka ki je nastal ob predstavitvi dokumentarnega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«.
V preteklosti smo veliko govorili o begu možganov. Čeprav situacija danes bolj spominja na kroženje, pa se vseeno mladi znanstveniki in raziskovalci, ki so se uveljavili v tujini, le redko vrnejo v Slovenijo. Ob tem, če že ostanejo pri nas, gredo raje k velikim podjetjem kot pa v javne znanstvene ustanove. O tem, kaj to pomeni za razvoj znanosti v Sloveniji, zakaj je zanimanje mladih znanstvenikov za delo v Sloveniji majhno in kako bi lahko nespodbudne trende obrnili, z vodjo odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan Borisom Rogljem.
Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL
Prihodnost slovenskih smučišč glede na borne snežne razmere ni prav svetla. Klimatologi že dlje časa poudarjajo, da bomo morali naša življenja nujno prilagoditi podnebnim spremembam. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da presenečenja žičničarjev zaradi zelenih zim ne bi smelo biti, saj na to klimatologi in druge organizacije, tudi OECD, opozarjajo že skoraj 20 let. O tem, kako se bodo morala na zelene zime prilagoditi smučišča, pa odgovarja predsednica Združenja žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Na Gorenjskem je brez družinskega zdravnika okoli 9 tisoč občanov, nove paciente vpisujejo še v Škofji Loki in Bohinju. Ambulante za neopredeljene paciente so predvidene v štirih občinah, na Jesenicah v Tržiču, Radovljici in Kranju. Zanimanje zdravnikov in medicinskih sester za dodatno delo je majhno, zdravniki so preobremenjeni, treba bo najti dodatne prostore. V kranjskem zdravstvenem domu imajo od 500 do tisoč neopredeljenih pacientov. Družinskih zdravnikov imajo dovolj. Namesto dveh ambulant bodo za neopredeljene paciente lahko zagotovili zgolj pol programa. Z vodjo družinskih zdravnikov Luko Kristancem se je pogovarjala Aljana Jocif.
V iniciativi Glas ljudstva so danes dopoldne pred ministrstvom za zdravje predstavili zahteve stavke pacientov, ki bo potekala prihodnji torek, te pa so v predaji naslovili na ministra Danijela Bešiča Loredana. Kritični so do vlade in ministrstva, da ne ukrepata dovolj hitro pri reševanju javnega zdravstva. Minister pa je popoldne zatrdil, da bodo zahteve na ministrstvu proučili in se tako do njih kot do obeh stavk, ki bosta potekali v prihodnjem tednu, opredelili v petek.
Vzgojiteljice in vzgojitelji predšolskih otrok, zaposleni na delovnem mestu pomočnik vzgojitelja, že dlje časa opozarjajo na podcenjujoč odnos oblasti do zahtevnega in odgovornega dela, ki ga opravljajo. Povprečna plača pomočnic ne dosega niti 80 % povprečne plače preostalih zaposlenih z enako izobrazbo v javnem sektorju, poudarjajo v Sindikatu vzgoje in izobraževanja, ki prihodnjo soboto pripravlja protestni shod v Ljubljani.
V Sloveniji je brez osebnega zdravnika že okoli 132 tisoč ljudi, kar je največ doslej. Bolniki se posledično vse pogosteje po pomoč zatekajo na urgence, kjer so prav tako vse bolj kaotične razmere. Da bi vsaj nekoliko omilili situacijo, pristojni z januarjem ustanavljajo ambulante za neopredeljene, ki naj bi v prihodnjih dveh letih zagotavljale začasno zdravniško pomoč vsem tistim, ki so ostali brez izbranega zdravnika. Kdaj bodo odprla vrata in kakšen bo njihov sistem delovanja?
Pojasnjuje doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
V času slovenskega osamosvajanja je bilo v ospredju tudi vprašanje prehranske varnosti, pravzaprav je ob vsaki politični in kasneje tudi vojaški zaostritvi to vprašanje stopilo v ospredje. Manj znano je, da so v najrazličnejših struktura to vprašanje obravnavali zelo resno in poskrbeli, da bi oskrba delovala tudi v drugačnih različicah tedanjega dogajanja.
Usode spomenikov na Slovenskem, ki so jih postavljali od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne so bile zelo različne. Nekaj so jih odstranili, uničili, nekatere pa preprosto spremenili. Usodo tridesetih slovenskih javnih spomenikov je v svoji knjigi opisal doktor zgodovine in doktor umetnostne zgodovine Damir Globočnik. Ta meni, da so figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki od sredine 19. stoletja dalje nastajali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Ob zgodovinski prevratih pa so z odstranjevanjem spomenikov hoteli uničiti tako pričevalno kot simbolno funkcijo spomenikov. Slovenska spomeniška krajina se je tako sčasoma spreminjala, saj skoraj tretjina spomenikov ne stoji več ali pa so bili temeljito predelani. Več o pogledih na spomenike, dvojnega doktorja Damirja Globočnika.
Obdarovanje, obisk cerkva, božično kosilo, druženje v krogu družine spremljajo današnji praznični dan. Kako pa so nekoč obeleževali konec leta oz. čas, ko se noč začne krajšati, dan pa postaja daljši? Po odgovore smo odšli v Slovenski etnografski muzej, kjer nam je etnologinja in kulturna antropologinja Katarina Nahtigal povedala veliko o prekrščanskih koreninah božiča in o običajih ter navadah, ki so nekoč spremljali ta in druge decembrske praznike.
Neveljaven email naslov