Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V jutru na Prvem smo zajeli sapo za 91 rojstnodnevnih svečk Radia Slovenija
RTV Slovenija, nekoč RTV Ljubljana, ima dolgo in bogato tradicijo. Radijska postaja Ljubljana je začela delovati 1. septembra 1928, redno oddajanje radijskega programa pa je steklo 28. oktobra 1928.
Zato smo dan pred našim 91. rojstnim dnevom obujali spomine. Malo smo si pomagali z radijskim arhivom, nekaj nekdanjih radijcev pa smo tudi povabili pred mikrofon.
Začeli smo v našem tehničnem sektorju. Vili Natlačen je bil štiri desetletja tonski mojster v naši radijski hiši, celotno delovno dobo, razen šest dni, ki jih je preživel v neki tiskarni, je dal Radiu Slovenija.
V tem času je doživel prehod iz analognega radijskega sveta v svet popolne digitalizacije.
Nekoč smo radijske prenose delali prek poštnih linij, oddaje smo snemali na magnetofonske trakove, a bili pri montaži bolj napredni ali pa vsaj bolj iznajdljivi, kot denimo avstrijski kolegi, saj za montažo nismo ves čas uporabljali škarij. Kadar pa smo v izmenjavi delali za ORF, je bil najpogostejši stavek: “Bitte, schneiden!” oziroma “Prosim, režite!”
Radijski napovedovalec in voditelj Janez Dolinar je prišel na Radio Ljubljana leta 1978. Ko je tistega dne, ko je na radiu potekala avdicija za nove napovedovalce, v radijski avli videl približno 400 prijavljenih, se je hotel kar obrniti in oditi. A se na srečo ni, za kar so mu hvaležne generacije poslušalcev in tudi mi radijci, ki smo imeli priložnost z njim soustvarjati radijski program. Na Radiu Slovenija je delal skoraj 30 let, do leta 2006, ko se je zaradi bolezni upokojil.
Ko zdaj razmišljam o svojem preteklem delu na radiu, se mi zdi, da sem nekako s seboj iz Kranja v Ljubljano na radio prinesel 15-letne izkušnje iz Prešernovega gledališča. Bolje sem se znašel, ali pa sem bil bolj srečen v oddajah, v katerih sem bil lahko sproščen in sem jih tudi sooblikoval.
Alenka Dakič se je že kot nadobudna študentka zaobljubila radiu. Delala je kot novinarka in voditeljica, pozneje je postala urednica ter vzgajala nove, mlajše generacije radijskih ustvarjalcev. Njen ustvarjalni radijski opus je zaobjel kar dva radijska programa, Val 202 in Prvi program.
Sem ter tja me ob poslušanju radia seveda tudi kaj zmoti, mogoče kakšna glasba. A si potem vedno rečem, da smo mi imeli svojo glasbo, zdaj pa prihajajo nove generacije in pustimo jim, da imajo tudi one svojo glasbo. Nisem kritična do radia. Radio … radio je ena čudovita institucija.
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V jutru na Prvem smo zajeli sapo za 91 rojstnodnevnih svečk Radia Slovenija
RTV Slovenija, nekoč RTV Ljubljana, ima dolgo in bogato tradicijo. Radijska postaja Ljubljana je začela delovati 1. septembra 1928, redno oddajanje radijskega programa pa je steklo 28. oktobra 1928.
Zato smo dan pred našim 91. rojstnim dnevom obujali spomine. Malo smo si pomagali z radijskim arhivom, nekaj nekdanjih radijcev pa smo tudi povabili pred mikrofon.
Začeli smo v našem tehničnem sektorju. Vili Natlačen je bil štiri desetletja tonski mojster v naši radijski hiši, celotno delovno dobo, razen šest dni, ki jih je preživel v neki tiskarni, je dal Radiu Slovenija.
V tem času je doživel prehod iz analognega radijskega sveta v svet popolne digitalizacije.
Nekoč smo radijske prenose delali prek poštnih linij, oddaje smo snemali na magnetofonske trakove, a bili pri montaži bolj napredni ali pa vsaj bolj iznajdljivi, kot denimo avstrijski kolegi, saj za montažo nismo ves čas uporabljali škarij. Kadar pa smo v izmenjavi delali za ORF, je bil najpogostejši stavek: “Bitte, schneiden!” oziroma “Prosim, režite!”
Radijski napovedovalec in voditelj Janez Dolinar je prišel na Radio Ljubljana leta 1978. Ko je tistega dne, ko je na radiu potekala avdicija za nove napovedovalce, v radijski avli videl približno 400 prijavljenih, se je hotel kar obrniti in oditi. A se na srečo ni, za kar so mu hvaležne generacije poslušalcev in tudi mi radijci, ki smo imeli priložnost z njim soustvarjati radijski program. Na Radiu Slovenija je delal skoraj 30 let, do leta 2006, ko se je zaradi bolezni upokojil.
Ko zdaj razmišljam o svojem preteklem delu na radiu, se mi zdi, da sem nekako s seboj iz Kranja v Ljubljano na radio prinesel 15-letne izkušnje iz Prešernovega gledališča. Bolje sem se znašel, ali pa sem bil bolj srečen v oddajah, v katerih sem bil lahko sproščen in sem jih tudi sooblikoval.
Alenka Dakič se je že kot nadobudna študentka zaobljubila radiu. Delala je kot novinarka in voditeljica, pozneje je postala urednica ter vzgajala nove, mlajše generacije radijskih ustvarjalcev. Njen ustvarjalni radijski opus je zaobjel kar dva radijska programa, Val 202 in Prvi program.
Sem ter tja me ob poslušanju radia seveda tudi kaj zmoti, mogoče kakšna glasba. A si potem vedno rečem, da smo mi imeli svojo glasbo, zdaj pa prihajajo nove generacije in pustimo jim, da imajo tudi one svojo glasbo. Nisem kritična do radia. Radio … radio je ena čudovita institucija.
Pred 34 leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Kljub temu, da so jo ratificirale skoraj vse države na svetu – z izjemo ZDA in Somalije – sta zadnji dve leti v svetu prinesli veliko nazadovanje zagotavljanja otrokovih pravic. Zaradi starih in novih kriznih vojnih žarišč (Gaza, Ukrajina, Sudan) in številnih naravnih nesreč živijo otroci v v nenehni nevarnosti za svoje življenje in v nehumanih življenjskih pogojih. Na srečo ne pri nas, kjer je stanje na tem področju razmeroma dobro, čeprav je možnosti za izboljšavo še veliko: predvsem ko gre za pomanjkanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladih ter medvrstniškega nasilja, o katerem so govorili na posvetu Kako sodelovati za učinkovitejše zmanjševanje nasilja med mladimi. Več o stanju otrokovih pravic v svetu in doma ter o reševanju problematike medvrstniškega nasilja smo izveli v današnji Aktualni temi na Prvem.
Raven odpadne embalaže v Evropi je na najvišji ravni. V zadnjem desetletju je njena rast prehitela gospodarstvo in rasla hitreje kot obseg trgovalnega blaga. Zadnji podatki Eurostata o odpadni embalaži, objavljeno oktobra 2023, ponovno potrjujejo rast, priča smo 6-odstotnem povečanju nastajanja odpadkov v samo enem letu. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov v ospredje postavlja prav embalažo. Pripravlja jo slovenska nevladna organizacija Ekologi brez meja. Njen predstavnik Jaka Kranjc poudarja, da Slovenci so vestni pri zbiranju ločene embalaže.
Leta 2018 je na pobudo dveh gospodarskih slovenskih organizacij iz Trsta in Celovca zaživel projekt MAJ - Mreža Mladi Alpe Jadran, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije.
Tudi letos v času pred prazniki lahko napišete voščilnico, ki jo bo dobil eden od stanovalcev Domov za starejše po Sloveniji. Zbirajo jih v DEOS Centru starejših Notranje Gorice.
Pretirano zadolževanje gospodinjstev je problematika, s katero se ne srečujemo samo v Sloveniji, pač pa prav v vseh državah Evropske unije. Še zlasti najrevnejše prebivalstvo tvega, da bo z zadolževanjem šlo predaleč in se tako ujelo v spiralo dolgov, zaradi česar ne bo moglo več pokrivati tekočih življenjskih stroškov in celo ostalo brez doma. Za osveščanje in izobraževanje o tej problematiki je Inštitut Prelomi organiziral mednarodno konferenco o preprečevanju zadolženosti in boljšanju svetovanja o dolgovih. Na njej je sodeloval tudi dr. Dieter Korczak, predsednik Evropske mreže za potrošniške dolgove in koordinator Evropske platforme za zaščito pred prezadolženostjo – PEPPI. O vzrokih za pretirano zadolževanje gospodinjstev in o nujnih ukrepih za preprečevanje teh praks se je z njim pogovarjala Cirila Štuber.
Danes se v Novi Gorici končujejo tradicionalni dnevi slovenskega turizma. Gre za osrednji strokovni dogodek v panogi, ki je bil letos namenjen vprašanjem in izzivom, ki jih slovenskemu turizmu prinaša digitalizacija in v njenem okviru umetna inteligenca. Katere prednosti prinaša turizmu in česa je turistične delavce strah?
Letos obeležujemo 20. obletnico državnega programa Zora, ki je prvi organizirani presejalni program za raka v Sloveniji. V teh 20 letih se je zbolevnost za rakom materničnega vratu več kot prepolovila, v Sloveniji pa smo na poti do popolne odprave bolezni, so danes povedali na Onkološkem inštitutu. Rak materničnega vratu je sicer četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu. V Sloveniji letno beležimo 110 novih primerov in 42 smrti.
Vas zanima zgodovina območja, kjer živite, oziroma ste v dilemi, kako varno je to področje? Morda vam bo v pomoč nova aplikacija, ki so jo ustvarili na Oddelku za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gre za Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji. V Aktualni temi ga je predstavil Lenart Štaut z inštituta.
V razmerah globalnih političnih kriz in podnebnih sprememb se države vedno bolj zavedajo pomena lastne prehranske varnosti oz. suverenosti. Slovenija je to vprašanje dolgo zanemarjala in na rastlinskem delu postala odvisna od uvoza in s tem zelo ranljiva. Ugledni razpravljalci iz vrst proizvodnje, znanosti in politike so se v odprti razpravi pogovarjali o ukrepih, s katerimi bi sedanji razpadajoči sistem zagotavljanja hrane preusmerili v trajnostni sistem, ki bo vzdržen tako z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika. Za večjo prehransko varnost je potrebno tesnejše sodelovanje vseh členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika, njihovi odnosi pa morajo biti pravični. Preobrazba celotnega prehranskega sistema bo eden najbolj kompleksnih in zahtevnih procesov, hkrati pa je to eno najpomembnejših strateških vprašanj naše prihodnosti.
Od 7. 11. 2023 do 16. 1. 2024 je odprt razpis za nagrado SozialMarie, ki je prva nagrada v Evropi za družbene inovacije. Razpis je namenjen projektom iz šestih držav, tudi Slovenije, ki uvajajo nove, učinkovite pristope k reševanju nekega družbenega problema. Pomembno je, da gre za projekte, ki že imajo družbene učinke, pa tudi, da še vedno potekajo. Nekaj več o nagradi pojasni članica mednarodne žirije Tanja Tamše, pogovarjali pa smo se tudi z županom madžarske občine Ipolytölgyes Bertalanom Radnaiem, ki je nagrado prejela lani.
»V zadnjih treh desetletjih so študije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope obogatile področja študij popularne glasbe, zvočnih študij, kulturnih študij in etnomuzikologije ter ponudile vpogled v zapletene preplete med glasbenimi praksami, industrijo in občinstvi na eni strani ter različnimi vidiki pripadnosti, identifikacije in oblikovanja skupnosti na drugi strani. Analize sodobne lokalne in regionalne popularne glasbe – kot so med drugim turbofolk, avstropop, čalga, manele, tallava, srbski trapfolk, bolgarski trap in slovenska narodnozabavna glasba – zagotavljajo neprecenljiv vpogled v množico glasbenih in zvočnih pokrajin v regiji. Predstavljajo pa tudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje mehanizmov, vpliva in arhitektur pripadnosti, identifikacij in skupnosti v tem raznolikem prostoru, ki ga je zgodovinsko zaznamovala živahna dinamika prelomov, prekinitev in povezav.« Tako so zapisali organizatorji mednarodne konference z naslovom Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki 9. in 10. novembra poteka na Fakulteti za družbene vede. V dveh dneh se bo zvrstilo zelo veliko zanimivih predavanj in okroglih miz med drugim s tematikami: Prepletenost, izmenjava in geneza žanrov; Nacionalna identiteta in popularna glasba v Ukrajini po ruski invaziji; Občinstvo popularne glasbe; Razpiranje slovenske narodnozabavne glasbe; Med nacionalizmom in patriotizmom; Glasbena industrija in politika v srednji in vzhodni Evropi in še mnogo drugih. Natančnejši program je objavljen na spletni strani Fakultete za družbene vede. S profesorjem in enem izmed članov organizacijskega odbora konference, doktorjem Petrom Stankovićem se je pogovarjala Alja kramar.
Danes smo obkroženi z raznimi pametnimi napravami in večnim cinglanjem aparatur. V svetu, polnem hrupa, govoric, piskov sporočil, raznih opozoril in opomnikov, se tako lahko vprašamo, ali drug drugega sploh še slišimo. In prav to je ključno vprašanje predstave z naslovom A me slišiš, katere idejna vodja je glasbenica in pedagoginja Anja Strajnar. Predstava namreč prikazuje, kako otroci in odrasli pri digitalni komunikaciji prepogosto pozabijo, da je na drugi strani sporočila človek.
Najprej s sobotnim Martinovim, nato pa tudi z veselim decembrom se bližamo obdobju, ki ga poleg veselja in radosti zaznamuje tudi alkohol. Njegovo uživanje postane ekstremno nevarno, ko vinjeni sedemo za volan. Slovenija si po mnogih drugih državah tudi zato prizadeva za uvedbo alkoholne ključavnice. Gre za sistem, pri katerem morajo vozniki opraviti test alkoholiziranosti. Če ta v izpihanem zraku izkaže vsebnost alkohola, se avto ne prižge. Več v prispevku Reneja Markiča. foto: Bor Slana/STA
»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.
Evropska unija pripravlja zakonodajo, ki bo urejala področje umetne inteligence, s čimer postaja vodilna na tem področju v globalnem pogledu. Omejila bo sledenje ljudem, diskriminacijo in zbiranje njihovih informacij, mnoga podjetja, kot je denimo ChatGPT, pa bodo morala do določene mere spremeniti svoje delovanje. S poročevalcema o zakonu o umetni inteligenci Brandom Benifejem in Dragoşom Tudorachejem se je v Strasbourgu pogovarjal Rene Markič.
Kupci po novem na maloprodajnem računu lahko za vse vrste in kose mesa razberejo ali je v trgovinski mesnici kupljeno meso slovenskega porekla. Od začetka meseca novembra je namreč v veljavi sprememba pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Ta sprememba omogoča vpogled v količinske tokove mesa živali rojenih v slovenskih hlevih in preprečuje morebitna zavajanja glede porekla. Nove zahteve glede označevanja sicer zadevajo samo trgovce, ki prodajajo meso v mesnicah, ne pa tudi gostinske prodaje ali javne zavode. Jernejka Drolec se je o tem pogovarjala s predstavniki rejcev, mesne industrije in trgovci.
Ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo od leta 2008 smo se pogovarjali z jezikoslovko in naravno govorko prekmurske romščine, Samanto Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. S Samanto Baranja se je pogovarjal Sandi Horvat.
V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.
Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?
Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.
Neveljaven email naslov