Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V jutru na Prvem smo zajeli sapo za 91 rojstnodnevnih svečk Radia Slovenija
RTV Slovenija, nekoč RTV Ljubljana, ima dolgo in bogato tradicijo. Radijska postaja Ljubljana je začela delovati 1. septembra 1928, redno oddajanje radijskega programa pa je steklo 28. oktobra 1928.
Zato smo dan pred našim 91. rojstnim dnevom obujali spomine. Malo smo si pomagali z radijskim arhivom, nekaj nekdanjih radijcev pa smo tudi povabili pred mikrofon.
Začeli smo v našem tehničnem sektorju. Vili Natlačen je bil štiri desetletja tonski mojster v naši radijski hiši, celotno delovno dobo, razen šest dni, ki jih je preživel v neki tiskarni, je dal Radiu Slovenija.
V tem času je doživel prehod iz analognega radijskega sveta v svet popolne digitalizacije.
Nekoč smo radijske prenose delali prek poštnih linij, oddaje smo snemali na magnetofonske trakove, a bili pri montaži bolj napredni ali pa vsaj bolj iznajdljivi, kot denimo avstrijski kolegi, saj za montažo nismo ves čas uporabljali škarij. Kadar pa smo v izmenjavi delali za ORF, je bil najpogostejši stavek: “Bitte, schneiden!” oziroma “Prosim, režite!”
Radijski napovedovalec in voditelj Janez Dolinar je prišel na Radio Ljubljana leta 1978. Ko je tistega dne, ko je na radiu potekala avdicija za nove napovedovalce, v radijski avli videl približno 400 prijavljenih, se je hotel kar obrniti in oditi. A se na srečo ni, za kar so mu hvaležne generacije poslušalcev in tudi mi radijci, ki smo imeli priložnost z njim soustvarjati radijski program. Na Radiu Slovenija je delal skoraj 30 let, do leta 2006, ko se je zaradi bolezni upokojil.
Ko zdaj razmišljam o svojem preteklem delu na radiu, se mi zdi, da sem nekako s seboj iz Kranja v Ljubljano na radio prinesel 15-letne izkušnje iz Prešernovega gledališča. Bolje sem se znašel, ali pa sem bil bolj srečen v oddajah, v katerih sem bil lahko sproščen in sem jih tudi sooblikoval.
Alenka Dakič se je že kot nadobudna študentka zaobljubila radiu. Delala je kot novinarka in voditeljica, pozneje je postala urednica ter vzgajala nove, mlajše generacije radijskih ustvarjalcev. Njen ustvarjalni radijski opus je zaobjel kar dva radijska programa, Val 202 in Prvi program.
Sem ter tja me ob poslušanju radia seveda tudi kaj zmoti, mogoče kakšna glasba. A si potem vedno rečem, da smo mi imeli svojo glasbo, zdaj pa prihajajo nove generacije in pustimo jim, da imajo tudi one svojo glasbo. Nisem kritična do radia. Radio … radio je ena čudovita institucija.
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V jutru na Prvem smo zajeli sapo za 91 rojstnodnevnih svečk Radia Slovenija
RTV Slovenija, nekoč RTV Ljubljana, ima dolgo in bogato tradicijo. Radijska postaja Ljubljana je začela delovati 1. septembra 1928, redno oddajanje radijskega programa pa je steklo 28. oktobra 1928.
Zato smo dan pred našim 91. rojstnim dnevom obujali spomine. Malo smo si pomagali z radijskim arhivom, nekaj nekdanjih radijcev pa smo tudi povabili pred mikrofon.
Začeli smo v našem tehničnem sektorju. Vili Natlačen je bil štiri desetletja tonski mojster v naši radijski hiši, celotno delovno dobo, razen šest dni, ki jih je preživel v neki tiskarni, je dal Radiu Slovenija.
V tem času je doživel prehod iz analognega radijskega sveta v svet popolne digitalizacije.
Nekoč smo radijske prenose delali prek poštnih linij, oddaje smo snemali na magnetofonske trakove, a bili pri montaži bolj napredni ali pa vsaj bolj iznajdljivi, kot denimo avstrijski kolegi, saj za montažo nismo ves čas uporabljali škarij. Kadar pa smo v izmenjavi delali za ORF, je bil najpogostejši stavek: “Bitte, schneiden!” oziroma “Prosim, režite!”
Radijski napovedovalec in voditelj Janez Dolinar je prišel na Radio Ljubljana leta 1978. Ko je tistega dne, ko je na radiu potekala avdicija za nove napovedovalce, v radijski avli videl približno 400 prijavljenih, se je hotel kar obrniti in oditi. A se na srečo ni, za kar so mu hvaležne generacije poslušalcev in tudi mi radijci, ki smo imeli priložnost z njim soustvarjati radijski program. Na Radiu Slovenija je delal skoraj 30 let, do leta 2006, ko se je zaradi bolezni upokojil.
Ko zdaj razmišljam o svojem preteklem delu na radiu, se mi zdi, da sem nekako s seboj iz Kranja v Ljubljano na radio prinesel 15-letne izkušnje iz Prešernovega gledališča. Bolje sem se znašel, ali pa sem bil bolj srečen v oddajah, v katerih sem bil lahko sproščen in sem jih tudi sooblikoval.
Alenka Dakič se je že kot nadobudna študentka zaobljubila radiu. Delala je kot novinarka in voditeljica, pozneje je postala urednica ter vzgajala nove, mlajše generacije radijskih ustvarjalcev. Njen ustvarjalni radijski opus je zaobjel kar dva radijska programa, Val 202 in Prvi program.
Sem ter tja me ob poslušanju radia seveda tudi kaj zmoti, mogoče kakšna glasba. A si potem vedno rečem, da smo mi imeli svojo glasbo, zdaj pa prihajajo nove generacije in pustimo jim, da imajo tudi one svojo glasbo. Nisem kritična do radia. Radio … radio je ena čudovita institucija.
Strokovna komisija v sestavi Goran Dekleva, Lojze Krajnčan, Sandra Erpe, Alenka Gotar in Rudi Pančur je minuli teden skrbno pregledala in poslušala vseh skoraj 70 prijavljenih šansonov in izmed njih izbrala tistih 20, ki se bodo predstavili na Festivalu slovenskega šansona 2023. To bodo: 1. skupina Prašnati: Po žalosti hodim 2. Patricija Škof: Šanson iz tujine 3. Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja 4. duo Zajtrk: Jera 5. Primož Vidovič: Triptih sestre Felicite 6. Cafe Noisette: Na vrtu mojem 7. Rade Kvartet: V času zaustavim svet 8. Ana Maria Mitić: V našem belem hodniku 9. Smaal Tokk: Dihej 10. Veronika Kržičnik: Ti si moj svet 11. Ana Mezgec in Nakána: Tolaž'bla 12. Miha Rebrnik, Klemen Smolej in Miha Koren: Mi fejkamo 13. Glas 'n bas: Blues za čistilko UKC 14. Anja Strajnar: Izpodriv 15. Jure Ivanušič in Nordunk: Južni veter 16. Matevž Goršič in Mihael Lajlar: Barve ulic 17. Andrej Tomšič: Bistro 18. Violoncelli Itineranti: Sredozemlje 19. Anja Hrastovšek: Preštevati narcise 20. Tomaž Hostnik: Dekle iz zlatih sanj Prihodnji teden bomo v četrtek, 20. aprila, ob 12h na tiskovni konferenci v Kulturnem domu v Krškem predstavili vrstni red nastopajočih in več podrobnosti o samih prireditvah. Predizbora letošnjega Festivala slovenskega šansona bosta potekala v prvi polovici maja, in sicer: - v soboto, 6. maja, ob 20h v Kulturnem domu Krško, - v nedeljo, 14. maja, ob 20h v Gledališču Park Murska Sobota.
V državnem zboru je dane potekalo 33. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, več kot sto mladih parlamentarcev in parlamentark pa je razpravljalo o temi, za katero so se odločili lani: to je duševno zdravje otrok in mladih. V projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je vključenih 86 % osnovnih šol v Sloveniji, vsako leto pa po šolskih, občinskih in regijskih srečanjih sledi še srečanje na nacionalni ravni, ki mu prisostvujejo tudi odločevalci. Kaj so mladi sporočili odraslim? Kakšne so težave, kje vidijo rešitve?
Eno najbolj razvitih mest Italije, Bologna, slovi kot svetovno središče širjenja kulture kakovostnega, obrtniško izdelanega sladoleda. Tam deluje tudi sladoledarska univerza, kjer je sladoled poslastica, veselje, hudo resna kulinarična preizkušnja in poslovna priložnost, ki ljudem spreminja življenja.
V praznični oddaji ob velikonočnem ponedeljku smo vam pripravili pogovor o doživljanju praznika velike noči v sodobni družbi skozi prizmo različnih krščanskih cerkva. Posneli smo ga v župnišču Evangeličanske cerkve Martina Lutra v Murski Soboti. Tone Petelinšek se je pogovarjal z evangeličanskim škofom Leonom Novakom in superintendentom Zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Danielom Grabarjem.
Slovenija je dežela bogata s krasom in kraškimi pojavi in tako je tudi raziskovanje jam razvita dejavnost. Jamarstvo ni šport in ni tekma, po jamah hodijo, ali bolje, se plazijo in plezajo prav posebni ljudje, ki pa beležijo izvrstne dosežke. Letos so nagrado za največji jamarski dosežek v preteklem letu prejeli jamarji kluba Borovnica v sodelovanju z jamarji iz Ajdovščine in Postojne in sicer za najnovejše raziskave v Predjamskem sistemu.
Bela krajina sodi med manjše pokrajine v Sloveniji, vendar je bogata z velikonočnimi simboli in običaji, ki so povsem različni v vaseh, ki so oddaljene le nekaj kilometrov. Za to pokrajino so najbolj značilne belokranjske pisanice, vendar mnogi ne vedo, da obstajata dve vrsti. V preteklih dneh so v številnih krajih pripravili delavnice izdelovanja tega belokranjskega spominka. Star običaj je tudi zaviranje kola na vuzemski ponedeljek v Metliki.
Radikalizacija in polarizacija sta med epidemijo dobili nov pospešek in ne pojenjata. Prek starih in novih medijev jo pospešujejo in poglabljajo različni akterji, tudi politične stranke. Politična kampanja namreč ne poteka več le kratko obdobje pred volitvami, ampak ves čas. Družbeni mediji omogočajo ustvarjanje lažnih profilov in ciljanje personaliziranih sporočil. Nabiranje političnih točk tako omogočajo laži, ki s populističnimi izjavami in strašenjem volivk in volivcev krepijo sovraštvo do demonskega Drugega, ki so ga ustvarile same. Več v prispevku Urška Henigman.
Za vsakega tretjega Slovenca stroka predvideva, da bo imel enkrat v življenju težave z duševnim zdravjem. Te so pogosto nevidne, največkrat jih spremlja tudi stigma. Laična in strokovna javnost opozarjata, da bi bilo nujno okrepiti uporabniška združenja in zagotoviti sicer že obljubljena sredstva za zagovorništvo. Opozarjajo na dolge čakalne vrste in so kritični, da dostopnost do pomoči ne bi smela biti odvisna od tega, ali imaš sredstva za obisk psihoterapevta ali psihiatra ali ne.
Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik
Članice Združenih narodov so pred nekaj tedni po dolgoletnih pogajanjih sprejele dogovor o zaščiti oceanov s ciljem, da bi do leta 2030 zaščitili 30 odstotkov vseh površin, ki spadajo v odprta morja. Gre za območja, kjer imajo pravico do plovbe, ribolova in raziskovanja vse države. Mednarodne vode predstavljajo kar 60 odstotkov vseh morskih površin, zdaj je zaščiten le približno en odstotek. Oceani prekrivajo 70 odstotkov površine Zemlje in so daleč največji vir vode. O pomeni oceanov in njihovi ogroženosti zaradi podnebnih sprememb se je Špela Novak pogovarjala z doktorico Nino Bednaršek z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Pediatrično stroko je razburilo obvestilo Strateškega sveta za prehrano, ki predlaga spremembo strokovnih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ker recenzenti Strateškega sveta za prehrano predlagajo uvedbo dveh menijev: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil, številni v tem vidijo začetek uvedbe veganskih obrokov v prehrano otrok. Ali je zgolj rastlinska prehrana za otroke zdrava in kakšne so lahko posledice takšnega načina prehranjevanja?
Zakaj velika večina prebivalcev Slovenije prebivalci Slovenije ni pripravljenih spreminjati svojih potovalnih navad in za prevoz še vedno uporablja v glavnem avtomobile, čeprav se zavedajo nujnosti varovanja okolja in si k temu želijo prispevati? Več v pogovoru z Erikom Logarjem iz AMZS.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Na javnem medijskem zavodu, Radioteleviziji Slovenija, četrtič od 23. maja 2022 poteka zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki jo je izglasoval stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Del zaposlenih tako stavka s prekinitvijo dela, a na delovnih mestih. Ob tem se nadaljujejo tudi pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma, zahteve pa po skoraj letu dni ostajajo iste: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Vladajoča politika, ki stavko podpira, čaka na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je na referendumu izglasovan zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Več v pogovoru z novinarko Majo Derčar.
V zadnjem lanskem četrtletju se je število kupoprodajnih pogodb na trgu rabljenih stanovanj znižalo za kar 27%. Manj prometa je bilo tudi januarja. Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je sicer še vedno dovolj živahno, le da se zdaj v nakupe podajajo večinoma tisti, ki iščejo stanovanje za bivanje. Manj je špekulativnih naložbenih nakupov in manj absurdno visokih cen. Poka nepremičninskega balona ne bo. Banke, ki so že dvignile obrestne mere na stanovanjska posojila, so relativno stroge v zahtevi po pridobitvi uporabnih dovoljenj.
Na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je v Združenih državah Amerike gostoval naš radijski kolega Sandi Horvat. Čez lužo se je odpravil spoznavat pravice ameriških staroselcev in drugih manjšin in izvedel veliko zanimivega o političnem ustroju ZDA. Na lastne oči se je tudi prepričal, da ameriške sanje menda že dolgo ne obstajajo več.
Jože Skok je svojo poklicno pot posvetil delu na Radiu Slovenija. Preizkusil se je tako rekoč v vseh novinarskih žanrih, bil pa je tudi aktiven v novinarskem sindikatu, ki ga je dokga leta tudi vodil. Z njim se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji še vedno ni znano, koliko je oseb s stanjem avtističnega spektra, kar otežuje pogovore o temi z odločevalci. Starši takšnih otrok pa, da je terapij za njihove otroke premalo, želijo pa si tudi sistemske možnosti varstva njihovih otrok, da bi lahko vsaj nekaj prostega časa preživeli kot individuumi in ne kot starši.
Turški parlament je sinoči odstranil še zadnjo oviro za vstop Finske v NATO, s čimer ruski predsednik Putin dobiva ravno tisto, čemur se ves čas upira: še več Nata na svoje meje. Švedska prav zaradi zadržkov Turčije in Madžarske ostaja pred vrati NATA. O širitvi ter predvsem o tem, kakšni so nameni teh dveh držav, se je s Katjo Geršak, nekdanjo direktorico Centra za evropsko prihodnost ter izvršno direktorico nevladne organizacije Regionalni dialog, pogovarjal Matej Hrastar.
Neveljaven email naslov