Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nastaja nova različica predloga medijske novele

04.11.2019

Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.

Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb

Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.

»Pripombe so pregledane,«

je povedala državna sekretarka:

»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«

Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno  odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.

»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«

Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija,  ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …

V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.

»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«

Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek  natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.

Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.

»Okrepili smo  tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«

Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos  določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.

Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.

Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo  z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …

Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra,  ker pa v  naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.

Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:

»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«

 

 


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nastaja nova različica predloga medijske novele

04.11.2019

Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.

Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb

Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.

»Pripombe so pregledane,«

je povedala državna sekretarka:

»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«

Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno  odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.

»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«

Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija,  ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …

V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.

»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«

Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek  natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.

Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.

»Okrepili smo  tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«

Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos  določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.

Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.

Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo  z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …

Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra,  ker pa v  naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.

Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:

»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«

 

 


23.09.2020

MLADI IN ŠPORT

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


23.09.2020

Delavske športne igre

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.09.2020

Dan športa

Letošnji dan slovenskega športa je v največji meri zaznamovan z uspehi naših kolesarjev na dirki po Franciji, ki nam daje vpogled tudi v odnos ljudi in politike do športa. Medtem ko politika pozablja na športe ob robu, predvsem z vidika financiranja, športniki ugotavljajo, da je odnos Slovencev do njih nadpovprečen v primerjavi z drugimi narodi. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.


22.09.2020

debeli otroci

Strokovnjaki s fakultete za šport so danes predstavili analizo gibalnih sposobnosti otrok od prvega do devetega razreda po preklicu epidemije Covida-19. Gre za meritve v okviru spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok SLOfit-športnovzgojni karton, ki jih pri osnovnošolcih izvajajo vsako leto že več kot trideset let zapored. Novinarsko konferenco je spremljala Lucija Dimnik Rikić.


22.09.2020

Volitve ITALIJA

Italijani so na nedeljskem in ponedeljkovem na referendumu s skoraj 70 odstotno podporo potrdili ustavno spremembo, po kateri bo imel naslednji italijanski parlament za več kot tretjino manj poslancev in senatorjev. Vzporedno so v sedmih italijanskih deželah volili še nove deželne svete in predsednike. Kljub slabim napovedim za stranke vladne koalicije je prišlo do izenačenja: leva sredina je zmagala v treh velikih deželah, desna sredina v eni veliki in treh manjših. Drago Balažič se je pogovarjal z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem.


22.09.2020

Trump še ni zadovoljen, prepoved TikToka še vedno mogoča

V tehnološki trgovinski vojni med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se spopadi spet zaostrili. Dogovor med kitajskim podjetjem Bytedance in ameriškima Oracle in Walmart o TikToku kot kaže še ni dokončen. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč zagrozil, da bo prepovedal priljubljeno aplikacijo v Združenih državah Amerike, če ameriški podjetji ne bosta imeli popolega nadzora v novem podjetju TikTok Global s sedežem v Združenih državah Amerike. Gre za odziv na izjave podjetja Bytedance, da bo v TikTok Global imelo 80 odstotni delež. Usoda TikToka na ameriških tleh je tako spet negotova. Več Urška Henigman.


21.09.2020

Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.09.2020

Potomke stare trte: od Melbourna, Sappora in Pjongjanga do Latinske Amerike

Danes bo v sicer okrnjeni izvedbi v Mariboru potekala trgatev najstarejše trte na svetu. Dama na nabrežju reke Drave je preživela turška obleganja, številne požare, zavezniško bombardiranje in trtno uš, ki je pokončala evropsko vinogradništvo.


18.09.2020

Dramatika o stoletni zgodovini robotike

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri se obeta odprtje razstave Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike, ki bo prikazala razvoj robotike pri nas in njeno zgodovino drugod po svetu. Zanimivo je, da o se zamisli o razumnih in brezdušnih robotih najprej rodila v literarni fantaziji in gledališču, potem pa so postali ti humanoidni umetni organizmi pomemben del znanstvene misli, polja umetne inteligence, industrije, medicine, vsakdanjega življenja … Zaradi epidemioloških razmer bodo prireditelji omejili število obiskovalcev, na otvoritveni dogodek v Bistro je namreč vabljena le strokovna javnost, vseeno pa je 100 letna zgodba o načinih robotizacije našega sveta – takrat je bila izumljena beseda za robota¬ - zanimiva tudi za vizije in dileme v zvezi s prihodnostjo našega stvarstva. Magda Tušar se je pogovarjala z avtorjem razstave, dr. Orestom Jarhom, kustosom Tehniškega muzeja Slovenije.


17.09.2020

Z vami bom na rajžo šel - drugi del turističnega vodnika za invalide

Letošnje leto zaradi epidemije in posledične omejitve potovanj v tujino mineva v znamenju spoznavanja lastne dežele. Slovenija ponuja ogromno zanimivih in za domače turiste privlačnih točk, vse več je takih, ki so dostopne tudi invalidom na invalidskih vozičkih. Tako ugotavlja publicist, novinar in fotograf Primož Hieng, ki je že lani izdal turistični vodnik za invalide z naslovom Z vami bom na rajžo šel. Pred nekaj dnevi je izšel še drugi del tega vodnika, ki poleg običajnega »turističnega« in zgodovinskega opisa novih 52-ih izletniških točk po vsej Sloveniji ponuja podroben opis dostopnosti objektov in okolice z vozičkom, urejenosti stranišč za invalide, morebitne prisotnosti taktilnih oznak za slepe in slušne zanke za naglušne.


17.09.2020

Spodbujamo kolesarjenje, a pot do urejenih kolesarskih poti je trnova

Pešačenje in kolesarjenje sta najbolj trajnostni obliki mobilnosti, zato se ju v dneh, ko zaznamujemo evropski teden mobilnosti, še posebej spodbuja. Ob tem pa kolesarska infrastruktura ostaja pomanjkljiva. Gradi se jo postopno, po odsekih, postopki so dolgotrajni. Zatika se tudi na severnem Primorskem, kjer Direkcija za infrastrukturo načrtuje za 500 kilometrov kolesarskih poti, vendar se deležniki pri pripravi potrebne projektne dokumentacije spopadajo s številnimi ovirami. Prispevek Nine Brus.


16.09.2020

Življenje na Veneri?

Iskanje življenja onkraj našega planeta je postreglo z novim presenečenjem. Med možnimi kandidati se je znašla Venera, Zemljina najbližja soseda. Visoko v njeni atmosferi so namreč znanstveniki zaznali plin, ki bi lahko kazal na prisotnost življenja. »Odkritje fosfina je zelo zanimivo. Po našem današnjem razumevanju namreč v pogojih, kakršni so na Veneri, ne more v velikih količinah nastajati drugače kot v procesih, povezanih z življenjem,« razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici. Foto: ESO/M. Kornmesser & NASA/JPL/Caltech


16.09.2020

Pozitiven test na sars-cov-2 po preboleli bolezni

Oglasil se je poslušalec, ki je želel ostati anonimen in nam povedal, da se tudi po preboleli bolezni covid-19 zaradi še vedno pozitivnih testov že en mesec ne more vrniti v službo.


15.09.2020

Evropski teden mobilnosti

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.09.2020

Socialna pravičnost je temelj evropskega socialnega tržnega gospodarstva

Kako ohraniti visoke standarde življenjskega standarda in eno najučinkovitejših socialnih zaščit v Evropi? Evropski socialni steber je evropska socialna strategija, ki jo sestavlja 20 načel in pravicam. Leta 2017 so jih razglasile vse institucije Unije. Nad pripravo ukrepov, ki bodo znani prihodnjo pomlad, bdi pristojni komisar Nicholas Schmit. Ta med drugim pravi, da je Unija dosegla zelo velik gospodarski napredek in v taki Uniji potrebujemo tudi močno socialno dimenzijo.


14.09.2020

Glasbeniki in delavci iz prireditvenega sektorja s povezovanjem premikajo meje

Slovenski glasbeniki in drugi delavci iz prireditvenega sektorja so v zadnjih dneh uspeli nekaj, kar se je še do nedavnega zdelo nemogoče. Zaradi negotove sedanjosti, še bolj pa prihodnosti so se združili v »Koalicijo glasbenega sektorja in industrije srečanj«, njeni predstavniki pa so vzpostavili dialog z Ministrstvom za gospodarstvo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Reševanje situacije, ki jo je povzročila zaustavitev oziroma omejevanje izvajanja prireditev, seveda ni enostavno in zahteva veliko kompromisov. Kako so se lotili dela, nam je zaupala Vesna Zornik, ena od vidnejših predstavnikov omenjene koalicije glasbenega sektorja in industrije srečanj.


14.09.2020

15 let zavoda Nazaj na konja

Zavod Nazaj na konja iz vasi Starošince v občini Kidričevo deluje že 15 let. Prvi v Sloveniji so se lotili terapije s konji in tovrstne terapevte izobražujejo že več kot desetletje. Izkušnje kažejo, da lahko terapije s konji pomagajo pravzaprav vsem. Morda pa najbolj posameznikom s posebnimi potrebami. Zavod Nazaj na konja je obiskala naša dopisnica iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič.


11.09.2020

Andraž Hribar - Čas je

Po treh letih ustvarjalnega premora je Andraž Hribar prav danes uradno naznanil izid svojega šestega studijskega albuma z naslovom Čas je.  Andraž je eden od naših bolj cenjenih pevcev in avtorjev srednje generacije, ki se je s skladbo Ne jokat, lubika ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija, na Slovenski popevki leta 1998, prvič uradno predstavil širšemu poslušalstvu. Strokovna žirija ga je takrat spoznala za najboljšega debitanta festivala. V nadaljnjih letih je Andraž Hribar nemalokrat opravičil tako to nagrado kot še nekaj podobnih, ki jih je prejel v svoji več kot dvajsetletni glasbeni karieri. Nazadnje je navdušil z albumom Huanani, ki ga je snemal s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, izdali pa so ga pri založbi ZKP RTV. V pogovoru z Andražem smo obudili nekatere njegove dosedanje glasbene projekte, s poudarkom na desetih pesmih s svežega albuma Čas je (založba Nika).    


11.09.2020

Ustvarjamo radio z največ poslušalci v zadnjih desetih letih

Drugi najbolje poslušan program Radia Slovenija in tretji najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Radio Prvi, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 10,0 % oz. 171.000 različnih poslušalcev. To je skupaj z Valom 202 največji doseg od januarja 2010. Radio Prvi najvišjo poslušanost doseže ob 7. uri zjutraj, ko ga posluša v povprečju 3,8 % oz. 65.000 poslušalcev. 2. jutranja kronika je tudi sicer najbolje poslušana radijska oddaja v Sloveniji, katere poslušanost se je v času koronavirusa še povečala. Avgusta 2020 jo je vsak dan ob 7. uri zjutraj v povprečju poslušalo 9,5 % oz. 162.000 poslušalcev. V popoldanskem času pa je najbolj poslušana slovenska oddaja Dogodki in odmevi, ki jo ob 15.30 posluša v povprečju 7,4 % oz. 127.000 poslušalcev. Radio Slovenija sicer pripravlja tri nacionalne radijske programe (Radio Prvi, Val 202 in Ars), dva regionalna programa (Radio Koper in Radio Maribor), dva programa za narodnostne manjšine (Radio Capodistria in Pomursko madžarski radio) ter en program za tujo javnost (Radio Si). Po raziskavi Mediana RM je omenjene programe v zadnjem letu vsak teden poslušalo v povprečju 37,3 % oz. 641.000 različnih poslušalcev med 15. in 85. letom starosti. Samo tri nacionalne programe je v enakem obdobju prav tako vsak teden poslušalo 31,8 % oz. 545.000 različnih poslušalcev. Vsak dan pa je te tri programe Radia Slovenija poslušalo 21,3 % oz. 365.000 različnih poslušalcev. Najbolje poslušan program Radia Slovenija in hkrati tudi najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Val 202, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 14,4 % oz. 247.000 različnih poslušalcev. Najvišjo poslušanost doseže prav tako ob 7. uri zjutraj. Radio Koper po zadnjih podatkih tedensko posluša 61.000 različnih poslušalcev. To je hkrati tudi najbolje poslušan regionalni radijski program na Primorskem, ki ga dnevno spremlja 13,3 % oz. 31.000 poslušalcev na Primorskem. V Podravski regiji je eden najbolje poslušanih Radio Maribor. Glede na zadnje podatke ga tedensko spremlja 51.000 različnih poslušalcev. Radio SI, ki ga pripravljamo v treh jezikih, pa tedensko posluša 56.000 različnih poslušalcev. Vir: RTV Slovenija iz raziskave Mediana RM (avgust 2020), velikost vzorca 4.800 posameznikov, starost 15-85 let.


10.09.2020

Priložnosti in pasti nakupovalnih središč

V Sloveniji so v zadnjih letih zrasla številna nakupovalna središča. Pogosto je slišati očitke, da je trgovin – sploh v Ljubljani – preveč-, ter opozorila, da bi morali ljudje svoj prosti čas preživljati drugače, bolj zdravo, recimo v naravi, ne pa z nakupovanjem oziroma druženjem v trgovskih središčih. Nekateri pravijo, da nas v nakupovanje sili potrošniška družba, v kateri nenehno nekaj kupujemo, čeprav tega sploh ne potrebujemo, posamezniki so celo odvisni od nakupovanja. Po drugi pa strani pa širjenje trgovin pomeni vlaganja in s tem tudi nova delovna mesta. Kaj so torej prednosti in slabosti trgovskih središč? Živa Trček.


Stran 109 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov