Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.
Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb
Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.
»Pripombe so pregledane,«
je povedala državna sekretarka:
»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«
Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.
»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«
Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija, ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …
V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.
»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«
Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.
Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.
»Okrepili smo tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«
Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.
Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.
Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …
Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra, ker pa v naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.
Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:
»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.
Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb
Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.
»Pripombe so pregledane,«
je povedala državna sekretarka:
»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«
Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.
»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«
Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija, ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …
V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.
»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«
Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.
Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.
»Okrepili smo tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«
Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.
Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.
Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …
Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra, ker pa v naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.
Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:
»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«
Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.
Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.
Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.
Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
Katere investicije bodo imele prednost do konca leta, kam v energetiko bomo vlagali, kdaj bo posodobljena železnica in se bomo vozili hitreje, bodo res do konca leta 22 razširjene avtocestne vpadnice iz Domžal in proti Vrhniki.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov