Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nastaja nova različica predloga medijske novele

04.11.2019

Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.

Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb

Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.

»Pripombe so pregledane,«

je povedala državna sekretarka:

»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«

Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno  odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.

»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«

Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija,  ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …

V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.

»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«

Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek  natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.

Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.

»Okrepili smo  tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«

Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos  določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.

Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.

Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo  z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …

Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra,  ker pa v  naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.

Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:

»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«

 

 


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nastaja nova različica predloga medijske novele

04.11.2019

Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.

Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb

Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.

»Pripombe so pregledane,«

je povedala državna sekretarka:

»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«

Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno  odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.

»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«

Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija,  ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …

V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.

»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«

Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek  natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.

Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.

»Okrepili smo  tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«

Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos  določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.

Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.

Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo  z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …

Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra,  ker pa v  naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.

Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:

»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«

 

 


15.03.2023

"Če ne bi bilo vurmoharjev, te kraji najbrž ne bi preživeli"

Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.


15.03.2023

Anica Ožbolt: Iz papirja je možno ustvariti vse cvetlice

Naš terenski radijski studio je s cvetjem okrasila gospa Anica Ožbolt iz Bosljive Loke, ki je še z dvema ustvarjalkama cvetja iz (krep) papirja, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. S cvetovi so krasili ob različnih dogodkih in kot pravi sogovornica, seže ta obrt daleč nazaj v zgodovino doline. Potreben je seveda čas in spretni prsti, cvetje pa je, preden ga podarimo, potrebno shraniti v temi. Zakaj? Lahko slišite v posnetku!


15.03.2023

»Osilnica si dom zasluži, zato ne bom odnehala!«

V terenskem radijskem studiu v nekdanji šoli v Osilnici se je Rok Valenčič pogovarjal z županjo Osilnice Alenko Kovač. Osilnica je po številu prebivalcev najmanjša občina v državi. Glavni cilj je dokončati dom starejših, ki je v tretji gradbeni fazi in stagnira že 15 let. S tem bi priskrbeli dragocena delovna mesta v občini in hkrati poskrbeli za starostnike v teh krajih. Govorila je tudi o življenju o obmejni občini, slišali boste lahko tudi, zakaj se bolj kot medveda boji klopa.


14.03.2023

Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo prof. dr. Nataša Poklar Ulrih

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade 2023, najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved. Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo v letu 2023 je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki je zaznamovala razvoj raziskav na področju živilsko-prehrambne verige v Sloveniji. Na dogodku pa so predstavili tudi druge raziskovalne dosežke in izzive na področju živilsko-prehrambne verige ter BFestival 2023, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov v letu 2022 širši javnosti.


13.03.2023

Začenja se Teden možganov: Na koncu jezika!

Tretji teden v marcu je Teden možganov. Ta projekt v Sloveniji bliža delovanje tega našega neverjetnega organa že od leta 2004. Vsako leto je tematsko obarvano, letošnja tema, ki so jo izbrali pa – jezik. Zakaj? Kot so zapisali organizatorji je »Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje. Omogoča nam, da se povezujemo in zbližujemo, prav tako pa lahko tudi razdira vezi med nami in ščuva drug proti drugemu. Beseden, nebeseden, znakovni, jezik dotika … Brez jezika si je težko predstavljati življenje v družbi. Kakšna pa je v vsem tem vloga možganov? Kako jezik oblikuje naše miselne procese, našo nevrofiziologijo?«. To so vprašanja na katera bodo odgovarjali v naslednjih dneh. Na vprašanja Mojce Delač pa sta o Tednu možganov in jeziku odgovarjali vodji organizacijske ekipe Tedna Možganov, Erika Škerlj in Lara Jereb.


12.03.2023

Spuščanja gregorčkov po potoku Belca

Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.


10.03.2023

Naj dijakinja in naj dijak

Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.


09.03.2023

Kako se po onkološkem zdravljenju vrniti na delovno mesto?

Vsako leto za rakom dojk ali rodil zboli približno 2 tisoč 250 žensk, od teh je polovica v delovnem razmerju. Tiste, ki se nato po uspešnem onkološkem zdravljenju vračajo na delovna mesta, imajo pri tem veliko težav. O problemih, njihovih rešitvah in pravicah, do katerih so bolnice upravičene, so spregovorile strokovnjakinje na okrogli mizi Združenja Evropa Donna.


09.03.2023

Zaradi “hitre mode” in bliskovitega menjavanja oblačil Kenija pred okoljsko katastrofo

Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.


08.03.2023

Prva slovenska zdravnica morala zaprositi za socialno podporo

Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer


08.03.2023

Ob 8. marcu pogovor s poslankami

Ob mednarodnem dnevu žensk je voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila tiste, ki smo jim zaupali svoj glas in politični mandat, da sprejemajo prave in dobre odločitve. Več o tem v čem se poslanke strinjajo, v čem se razhajajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj ideologij, v današnji Aktualni temi.


08.03.2023

Ženske na podeželju so preobremenjene, ekonomsko odvisne in prezrte

Mednarodni dan žensk obeležuje njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Podatki nacionalne raziskave na področju enakosti med spoloma na podeželju kažejo na veliko neenakost žensk. V kmečkem okolju poleg gospodinjstva ter skrbi za otroke in ostarele nase prevzemajo tudi tipično moška dela, s čimer ostajajo brez prostega časa. Ne glede na veliko količino opravljenega dela jih ogromno nima lastnega dohodka niti lastnega transakcijskega računa. V marsikateri kmečki družini so prav ženske tiste, pri katerih varčujejo pri socialnem zavarovanju. Veliko žensk na podeželju tako ostaja ekonomsko odvisnih, ubogljivih, ponižnih in brez glasu. V okviru projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju se bo letos zvrstilo 20 delavnic za opolnomočenje in lažje doseganje enakovrednosti obeh spolov na podeželju. Brez tega ravnovesja ne bo trajnostnega razvoja podeželja. Problematiko osvetljuje Jernejka Drolec.


07.03.2023

Po Franciji množične stavke in protesti zaradi predlagane pokojninske reforme

V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.


07.03.2023

Novi presejalni programi za odkrivanje raka

Ob začetku jubilejnega, 40. slovenskega tedna boja proti raku, poteka pot geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, so na novinarski konferenci predstavili bistvene novosti, ki jih je svet Evropske unije sprejel lani decembra. To so prenovljena priporočila za presejalne programe. Med temi so novi, to so programi za odkrivanje pljučnega raka in raka prostate.


06.03.2023

Slovenščina kljub novemu razpoznavalniku govora ostaja brez strategije in financiranja digitalnega razvoja jezika

S februarjem se je zaključil triletni projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, vrednem štiri milijone evrov. Z njim so ustvarili nove digitalne tehnologije in pripomočke, kot so prostokodni prevajalnik, terminološki portal in celo razpoznavalnik govora. Pri slednjem gre za avtomatsko transkripcijo zvočnih datotek, česar do zdaj v slovenščini še nismo poznali - vsaj ne javno dostopno. Dosežek je za manjši evropski jezik, kot je slovenščina, seveda ogromen, a težava tiči na nasprotni strani. To je bil zgolj projekt in ne strategija digitalizacije jezika. Strokovnjake zato skrbi, da bo slovenščina v zelo pomembnem obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala. In rešitev? Ponovno, kot že nekajkrat v zadnjem času, bi se morali zgledovati po Estoniji.


06.03.2023

Katrca je še vedno izpravna!

V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.


03.03.2023

Okužba s HPV? Stroka opozarja na preventivo.

Ob mednarodnem dnevu osveščanja o okužbi s HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, stroka opozarja na možnosti preventivnega vedenja, na učinkovito cepljenje proti HPV, odzivanje v presejalne program ZORA ter redno udeležbo pri ginekologu. Vse to v kombinaciji lahko privede do tega, da bi bil rak materničnega vratu prvi med raki, ki bi ga lahko odpravili. O načinu okužbe, posledicah in preventivi se je Helena Lovinčič pogovarjala z Urško Ivanuš iz Onkološkega inštituta.


03.03.2023

Projekt Planet City - namišljeno mesto Liama Younga

Po napovedih strokovnjakov nas bo leta 2050 že 10 milijard. Bo zemlja zmogla zadovoljiti naše potrebe in se pri tem še obnavljati? Znanstveniki pravijo, da seveda ne. Spremembe na številnih področjih so nujne. Kaj pa, če bi vsi živeli v enem samem mestu, velikem kot ameriška zvezna država Teksas, ostale dele planeta pa bi prepustili globalni divjini? To radikalno idejo ponuja Liam Young. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.


03.03.2023

Tom Livingstone na obisku v Sloveniji

Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač. Foto: Barbara Navala


02.03.2023

Svetovni mobilni kongres (MWC): baterija polna v 9 minutah

V Barceloni se danes končuje eden največjih sejmov mobilnih telefonov in telekomunikacij. V ospredju sejma, ki je vrata odprl v ponedeljek, so poleg najnovejših pametnih mobilnih telefonov, ki se lahko napolnijo že v manj kot desetih minutah, v ospredju tudi umetna inteligenca, mreženje v oblakih in vzpostavitev telekomunikacijskega omrežja 6G. Sogovornik: Matjaž Ropret.


Stran 33 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov