Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nastaja nova različica predloga medijske novele

04.11.2019

Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.

Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb

Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.

»Pripombe so pregledane,«

je povedala državna sekretarka:

»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«

Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno  odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.

»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«

Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija,  ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …

V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.

»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«

Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek  natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.

Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.

»Okrepili smo  tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«

Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos  določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.

Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.

Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo  z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …

Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra,  ker pa v  naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.

Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:

»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«

 

 


Aktualna tema

4428 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nastaja nova različica predloga medijske novele

04.11.2019

Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.

Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb

Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.

»Pripombe so pregledane,«

je povedala državna sekretarka:

»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«

Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno  odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.

»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«

Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija,  ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …

V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.

»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«

Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek  natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.

Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.

»Okrepili smo  tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«

Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos  določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.

Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.

Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo  z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …

Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra,  ker pa v  naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.

Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:

»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«

 

 


19.10.2022

Trk vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


19.10.2022

Trg vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


14.10.2022

Zahtevnost posvojitve in statistika obračata argumente nasprotnikov sprememb družinskega zakonika na glavo

Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.


14.10.2022

Mednarodni dan bele palice 2022

Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.


13.10.2022

Enakost med starši dobrodejno vpliva na zdravje otrok

Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.


13.10.2022

Brina - ples v škornjih

Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.


12.10.2022

Želja po delu in zaslužku včasih dobi tudi žalostni preobrat

Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.


11.10.2022

"31 milijonov deklic na svetu ne obiskuje osnovne šole"

Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.


09.10.2022

Kuharska mojstrica Ana Roš: Ko imaš okoli sebe genialne ljudi, poskrbi zanje. In ko potrebujejo spremembo, jim jo ponudi.

Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.


07.10.2022

Moja brazgotina, moje življenje

Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov


06.10.2022

Antirasizem je feministična politika

V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.


06.10.2022

Rimski simpozij o doseganju miru v Ukrajini na slovensko pobudo

Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.


Stran 46 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov