Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.
Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb
Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.
»Pripombe so pregledane,«
je povedala državna sekretarka:
»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«
Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.
»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«
Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija, ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …
V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.
»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«
Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.
Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.
»Okrepili smo tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«
Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.
Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.
Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …
Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra, ker pa v naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.
Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:
»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«
4479 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.
Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb
Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.
»Pripombe so pregledane,«
je povedala državna sekretarka:
»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«
Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.
»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«
Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija, ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …
V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.
»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«
Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.
Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.
»Okrepili smo tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«
Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.
Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.
Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …
Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra, ker pa v naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.
Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:
»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«
Več kot tisoč rudarjev koplje premog v zadnjem slovenskem še delujočem premogovniku v Velenju. Skupaj s podpornimi službami je število zaposlenih še dvakrat večje. Garaško je njihovo delo skoraj 500 metrov pod zemljo, a to je hkrati tudi kolektiv, pri katerem še živijo tovarištvo, iskrena solidarnost, pozitiven odnos do dela.
Ob prazniku dela se bomo ozrli čez mejo in orisali položaj slovenskih delavcev v tujini, za katere se je v preteklosti uveljavila oznaka »gastarbajterji«. Od polpretekle zgodovine do današnjih dni se bomo sprehodili z Aljažem Mejalom.
Odbor Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami Planinske zveze Slovenije stremi k omogočanju pohodništva za vse, predvsem pa želi v hribe pripeljati invalide in osebe s posebnimi potrebami. Omogočiti jim želijo obiskovanje planinskih pohodov in predstaviti njim dostopne točke v hribih ali gorah. S temi inkluzijskimi pohodi odpirajo vrata do razumevanja drugačnosti in različnosti ter sporočajo, da so omejitve, ki jih imamo, le v naši glavi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanska, brazilska, južnoafriška, nigerijska, zdaj še indijska. Vedno nove različice koronavirusa upočasnjujejo boj z epidemijo in zmanjšujejo učinkovitost cepljenja proti covidu. Zato je Evropska komisija sprostila 123 milijonov evrov sredstev za nujne raziskave mutacij novega koronavirusa. Podrobneje: Sebastian Pleško (Covid-19 sledilnik), dr. Tadej Battelino (Pediatrična klinika Ljubljana) in govorec Evropske komisije za zdravje Stefan De Keersmaecker. Prispevek Iztoka Konca. Foto: NLZOH (B.1.258.17 je prvotni novi koronavirus, B.1.1.7 je v Sloveniji že prevladujoča britanska različica)
Epidemične razmere so močno zaznamovale tudi gospodarjenje turističnih kmetij, ki so jih slovenski gostje lani na novo odkrivali – tudi zaradi možnosti unovčenja turističnih bonov. Del leta so bile sicer zaprte, v času, ko so lahko sprejemale goste, pa so beležile nadpovprečno povpraševanje in večinoma polno zasedenost. Zdaj, pred novo sezono, opozarjajo na negotove razmere, ob tem pa imajo občutek, da je država nanje pozabila. Tudi o tem v prispevku Nataše Kuhar.
Minilo je 80 let od začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh, prav toliko časa mineva tudi od ustanovitve sprva protiimperialistične in nato osvobodilne fronte, ki smo ji prazničen 27. april namenjali v času obstoja nekdanje skupne države. Pred 30 leti je slovenska skupščina praznik preimenovala v dan upora in ga simbolično posvetila slovenskemu uporništvu skozi stoletja. V praznični oddaji se zaradi okrogle obletnice vendarle osredotočamo na čas prvih dni nacistične in fašistične okupacije in razkosanja tedanje Dravske banovine. Zanima nas, kaj o času menijo zgodovinarji in literati, kako ga pomnijo še zares redke žive priče, pa tudi da je bil lahko vzgib za porajanje uporniškega duha v posameznikih povsem brez ideološke podlage – samo posledica jeze in besa nad klavrno narodovo usodo v dneh, ko se – kot je zapisal pesnik Oton Župančič … »okoli nas najtrši mrak je storil« … Avtor oddaje je Stane Kocutar.
Stacionarne bolnišnice, skrite v gozdovih in na težko dostopnih območjih so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja. V letih med 1942 in 1945 jih je delovalo okoli 120, v njih pa se je skupno zdravilo kar 15 tisoč ranjencev. Za potrebe na območju severne Primorske in Gorenjske je v soteski Pasice delovala Partizanska bolnišnica Franja, v Trnovskem gozdu pa SVPB Pavla. Bolnica Franja se je v celoti ohranila do konca vojne in so jo za obiskovalce odprli že 1946.leta. Bila je in še ostaja pojem humanosti v svetovnem merilu. Vpisana je tudi v Unescov seznam kulturne dediščine. O njenem pomenu nekoč in danes se je Ingrid Kašca Bucik pogovarjala z zgodovinarko, vodjo cerkljanske enote Mestnega muzeja Idrija, sicer pa avtorico razstave o bolnici Franja Milojko Magajne.
Živa Vidmar, upokojena knjižna urednica ter hči operne pevke Nade Vidmar in Josipa Vidmarja, slovenskega kulturnika in soustanovitelja Osvobodilne fronte, nas je sprejela v Dukićevi vili, kjer je njen oče z družino živel od leta 1946. "Stene hiše nosijo veliko," je povedala in obenem obujala tudi spomine na nekaj sto metrov oddaljeno Vidmarjevo hišo, kjer pa je bila leta 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta.
Danes so na Jelovici iz prilagoditvene obore na prostost spustili prva dva gorenjske risa. Zois in Aida sta prva risa, ki so ju v okviru projekta LIFE Lynx zdaj pripeljali tudi na Gorenjsko, kjer je ris izumrl že na začetku 20. stoletja. S tem projektom, v katerem sodeluje pet držav, pa želijo ustvarili tudi t. i. povezovalno populacijo s sosednjimi populacijami risov v Alpah. V svobodo je Zoisa in Aido pospremila tudi Romana Erjavec.
Knjiga je stara, če je izdana pred letom 1880. Za ostale knjige uporabljamo izraz rabljena knjiga oziroma knjiga, ki je prebrana, čeprav ima to v slovenskem jeziku lahko slabšalni pomen. V antikvariatih so najbolj iskane knjige avtorjev svetovne književnosti, klasični priročniki kot so kuharice in starejše otroške knjige. Med starješimi knjigami pa slovenski klasični avtorji: Srečko Kosovel, France Prešeren, Ivan Cankar.
Prvič obeležujemo dan rabljenih oblačil, s katerim naj bi spodbudili k ponovni uporabi oblačil, zato da jih ne bi zavrgli. Raziskava je namreč pokazala, da je bilo v letu 2019 pri nas zavrženih 25.000 ton oblačil oziroma 12 kilogramov na prebivalca. To pa je nad evropskim povprečjem.
Postkoronsko okrevanje gospodarstev mora omogočiti zeleno transformacijo Evrope in tako zagotoviti realni temelj trajnostnemu bivanju človeka na našem edinem planetu. Tako pravi aktualna evropska vizija. Do konca meseca morajo države članice v Bruselj poslati svoje Načrte za okrevanje in odpornost. Kako zelena je aktualna slovenska vizija okrevanja se je Nina Slaček pogovarja z Andrejem Gnezdo iz Umanotere.
Učinke spreminjajočega se podnebja danes občutimo na vseh koncih planeta. Ekstremi dogodki so vse prepogosti, pa smo globalno temperaturo dvignili šele za stopinjo. Vrnitev Združenih držav Ameriko k resni podnebni akciji, je zato več kot dobrodošla, saj bo uspeh v veliki meri odvisen od tega, kako bodo ključne velesile zastavile postpandemične ukrepe za zeleno preobrazbo. A kaj pa doma? Prispevek Nine Slaček.
Danes je dan Zemlje in letos poteka pod motom obnovimo našo zemljo. Če se samo ozremo okoli sebe, je vsakemu povsem jasno, da so človekovi posegi, preurejanje prostora, krčenje gozdov, mokrišč, izkoriščanje rek, pa preseljevanje rastlin, živali, gliv in bakterij z enega konca planeta na drugega že res temeljito spremenili Zemljo.
Univerza v Ljubljani pa je včeraj dobila novega rektorja dr. Gregorja Majdiča, profesorja in raziskovalca iz veterinarske fakultete. Njegovo raziskovalno področje je nevroendokrinologija, kot pravi sam, raziskuje kaj je tisto, zaradi česar so moški možgani drugačni od ženskih. Dr. Gregor Majdič bo štiriletni mandat nastopil 1. oktobra.
Kuba se po 62-tih letih poslavlja od dinastije Castro. Nekdanji predsednik Kube Raul Castro je napovedal, da se umika iz politike in z mesta generalnega sekretarja Komunistične partije Kube. Napovedal je, da vodenje stranke prepušča mladi generaciji, ki je "polna strasti in antiimperialističnega duha". O spremembah na Kubi več v pogovoru s Tonetom Hočevarjem.
Morda se spomnita zgodbe o britanskem spitfireju, ki so ga Nemci sestrelili nad Ljubljano l. 1944. O tem, da so odkopali njegov skoraj nedotaknjeni motor, ki je zdaj v muzeju v Pivki in o samem letalu je arheolog prof. dr. Andrej Gaspari s sodelavci napisal knjigo, ki bo izšla v torek.
Za marsikoga je Evropska unija - naj gre za njen ustroj ali delovanje - precej nerazumljiva. Odtujenost institucij od vsakdanjih ljudi naj bi omilila Konferenca o prihodnosti Evrope. Gre za serijo razprav, ki bi pripomogle, da bo prav vsakdo lahko slišan pri ustvarjanju evropske prihodnosti. Konferenca se bo uradno začela na dan Evrope 9-ega maja, od danes pa je nared večjezična digitalna platforma Konference, ki velja za vstopno točko prek katere bodo h Konferenci pristopili državljani Evropske unije. Od kod ideja, kaj pričakovati, koliko bo platforma res služila kot široko odprto uho, prek katerega bo institucionalna Evropska unija slišala glas ljudstva? O tem se je z doktorjem Marinkom Banjacem z ljubljanske Fakultete za družbene vede pogovoril kolega Luka Robida.
Neveljaven email naslov