Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kratice se največkrat uporabljajo tako, kot veleva splošna raba
Če bi naše pradedke in prababice vprašali, kaj so kratice, bi vas najbrž nekoliko čudno pogledali. Kratic pred drugo svetovno vojno skorajda nismo poznali, šele po njej smo namreč dobil TOZD-e in druge organizacije ter organe z dolgimi in zapletenimi imeni, ki smo jih potem preoblikovali v kratice. Te danes pogosto zahteva tudi svetovni zakonodajni, tudi digitalni svet, da se med seboj pač lažje razumemo.
Boste spremljali RTV ali eRTeVe Slovenija? Ali boste šli zvečer v eSeNGe ali v SNG, boste odprli d. n. o. ali de-en-o? Če ste tudi sami v dilemi, kako izgovarjati in zapisovati kratice, z velikimi ali z malimi črkami, kako jih sklanjati, ali z vezajem ali brez, in zakaj besede, ko postanejo kratice, lahko zamenjajo tudi spol, o vsem tem v tem prispevku. Četudi se morda sliši zapleteno, doc. dr. Helena Dobrovoljc z ZRC SAZU pomirja: "Največkrat se kratice uporabljajo tako, kot veleva splošna raba." Če imate torej občutek, da je oblika prava, je zelo verjetno res prava.
Na SAZU in na ZRC SAZU deluje pravopisna komisija, ki bo letos v okviru posodobitve slovarskega portala Fran dodala dve poglavji. Poglavje o krajšavah: kraticah, okrajšavah, formulah in simbolih, in poglavje o pisnih znamenjih, pravi dr. Dobrovoljc:
"Ti dve poglavji bosta uvod v obdobje, ko bodo vsako leto na tem portalu objavili prenovljeno pravopisno poglavje in za mnenje prosili tudi laično in strokovno javnost. Če boste torej tudi sami želeli pridati komisiji svoje mnenje o teh slovničnih dilemah, boste to lahko storili."
In če se sprašujete, katera kratica je na svetu uradno najdaljša in je vključena tudi v Guinessovo knjigo rekordov?
NIIOMTPLABOPARMBETZHELBETRABSBOMONIMONKONOTDTEKHSTROMONT. Kratica ima 56 črk (54 v cirilici), navedena je v slovarju Zgoščeni slovar sovjetskega izrazoslovja in pomeni: »Laboratorij za zapiranje, ojačevanje, betonska in železobetonska dela za kompozitno-monolitne in monolitne konstrukcije Oddelka za tehnologijo gradbeno-sestavljalnih del Znanstvenega raziskovalnega inštituta Organizacije za gradbeno mehanizacijo in tehnično pomoč Akademije za gradbeništvo in arhitekturo ZSSR«.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kratice se največkrat uporabljajo tako, kot veleva splošna raba
Če bi naše pradedke in prababice vprašali, kaj so kratice, bi vas najbrž nekoliko čudno pogledali. Kratic pred drugo svetovno vojno skorajda nismo poznali, šele po njej smo namreč dobil TOZD-e in druge organizacije ter organe z dolgimi in zapletenimi imeni, ki smo jih potem preoblikovali v kratice. Te danes pogosto zahteva tudi svetovni zakonodajni, tudi digitalni svet, da se med seboj pač lažje razumemo.
Boste spremljali RTV ali eRTeVe Slovenija? Ali boste šli zvečer v eSeNGe ali v SNG, boste odprli d. n. o. ali de-en-o? Če ste tudi sami v dilemi, kako izgovarjati in zapisovati kratice, z velikimi ali z malimi črkami, kako jih sklanjati, ali z vezajem ali brez, in zakaj besede, ko postanejo kratice, lahko zamenjajo tudi spol, o vsem tem v tem prispevku. Četudi se morda sliši zapleteno, doc. dr. Helena Dobrovoljc z ZRC SAZU pomirja: "Največkrat se kratice uporabljajo tako, kot veleva splošna raba." Če imate torej občutek, da je oblika prava, je zelo verjetno res prava.
Na SAZU in na ZRC SAZU deluje pravopisna komisija, ki bo letos v okviru posodobitve slovarskega portala Fran dodala dve poglavji. Poglavje o krajšavah: kraticah, okrajšavah, formulah in simbolih, in poglavje o pisnih znamenjih, pravi dr. Dobrovoljc:
"Ti dve poglavji bosta uvod v obdobje, ko bodo vsako leto na tem portalu objavili prenovljeno pravopisno poglavje in za mnenje prosili tudi laično in strokovno javnost. Če boste torej tudi sami želeli pridati komisiji svoje mnenje o teh slovničnih dilemah, boste to lahko storili."
In če se sprašujete, katera kratica je na svetu uradno najdaljša in je vključena tudi v Guinessovo knjigo rekordov?
NIIOMTPLABOPARMBETZHELBETRABSBOMONIMONKONOTDTEKHSTROMONT. Kratica ima 56 črk (54 v cirilici), navedena je v slovarju Zgoščeni slovar sovjetskega izrazoslovja in pomeni: »Laboratorij za zapiranje, ojačevanje, betonska in železobetonska dela za kompozitno-monolitne in monolitne konstrukcije Oddelka za tehnologijo gradbeno-sestavljalnih del Znanstvenega raziskovalnega inštituta Organizacije za gradbeno mehanizacijo in tehnično pomoč Akademije za gradbeništvo in arhitekturo ZSSR«.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov