Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čaj Planinka, ki ga je patentiral ljubljanski lekarnar Leo Bahovec, so v obdobju med obema svetovnima vojnama poznali tudi v Egiptu in ZDA
“Na vogalu Vegove in Kongresnega trga je imel zelo moderno lekarno lekarnar Leo Bahovec. Postavil jo je konec 30. let 20. stoletja. Bil je znan po svojih čajnih mešanicah, imel jih je vsaj 17 vrst,” pojasni muzejska svetnica Mestnega muzeja Ljubljana Mojca Ferle. Najbolj znan čaj, ki ga je izdeloval Bahovec, je imel ime Planinka. Njegov zaščitni znak je bil cvet planike na zelenem polju.
“To je bil zdravilni čaj, ki ga je lekarnar v času Kraljevine SHS zaščitil na uradu za industrijsko lastnino. Leta 1928 mu je uspelo dobiti tudi patent na mednarodnem patentnem uradu v Bernu. Prodajo je razširil po vsej takratni Evropi. Imel je podružnice na Dunaju, v Pragi, Bratislavi, Budimpešti, Kapošvaru, Trstu, Rimu, Beogradu, Zagrebu, v Tirani v Albaniji, celo v Aleksandriji in tudi preko oceana v ZDA . Tam je imel svojega predstavnika. V ameriških revijah in časopisih je tudi oglaševal.”
Oglaševanje je bila še ena posebnost Bahovca, pove sogovornica. Bil je eden pionirjev pri nas na tem področju. Pri tem pa je imela veliko vlogo njegova žena Lidija: “Veliko se je ukvarjala z oblikovanjem oglasov, letakov, oblikovala je znake za čaje. Bila sta zelo uspešen par, ni bil sam pri tem.”
Kako zelo se je Planinka usedla v ljudsko zavest pa pričajo tudi objave v periodiki tistega časa. Šala, ki je bila leta 1938 objavljena v časopisa Štajerec se je glasila takole:
Sobarica pravi: “Gospod ravnatelj, gospa tašča je pravkar pomotoma namesto Planinka čaja izpila čistilo za medenino.” Ravnatelj ji odgovori: “No, lepa polomija. Telefonirajte v lekarno, če se da Planinka čaj uporabljati tudi za čiščenje kljuk.”
V nedeljskem jutru, ki smo ga posvetili čajem, sta naša družba bili tudi Katarina Oblak, ki je razložila, kaj je pravi čaj ter kako nastanejo druge vrste čaja; Nika Kremič iz Zveze potrošnikov Slovenije pa nam je povedala, da je na trgovskih policah v čajih z gozdnimi sadeži slednjih izjemno malo ali celo nič.
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čaj Planinka, ki ga je patentiral ljubljanski lekarnar Leo Bahovec, so v obdobju med obema svetovnima vojnama poznali tudi v Egiptu in ZDA
“Na vogalu Vegove in Kongresnega trga je imel zelo moderno lekarno lekarnar Leo Bahovec. Postavil jo je konec 30. let 20. stoletja. Bil je znan po svojih čajnih mešanicah, imel jih je vsaj 17 vrst,” pojasni muzejska svetnica Mestnega muzeja Ljubljana Mojca Ferle. Najbolj znan čaj, ki ga je izdeloval Bahovec, je imel ime Planinka. Njegov zaščitni znak je bil cvet planike na zelenem polju.
“To je bil zdravilni čaj, ki ga je lekarnar v času Kraljevine SHS zaščitil na uradu za industrijsko lastnino. Leta 1928 mu je uspelo dobiti tudi patent na mednarodnem patentnem uradu v Bernu. Prodajo je razširil po vsej takratni Evropi. Imel je podružnice na Dunaju, v Pragi, Bratislavi, Budimpešti, Kapošvaru, Trstu, Rimu, Beogradu, Zagrebu, v Tirani v Albaniji, celo v Aleksandriji in tudi preko oceana v ZDA . Tam je imel svojega predstavnika. V ameriških revijah in časopisih je tudi oglaševal.”
Oglaševanje je bila še ena posebnost Bahovca, pove sogovornica. Bil je eden pionirjev pri nas na tem področju. Pri tem pa je imela veliko vlogo njegova žena Lidija: “Veliko se je ukvarjala z oblikovanjem oglasov, letakov, oblikovala je znake za čaje. Bila sta zelo uspešen par, ni bil sam pri tem.”
Kako zelo se je Planinka usedla v ljudsko zavest pa pričajo tudi objave v periodiki tistega časa. Šala, ki je bila leta 1938 objavljena v časopisa Štajerec se je glasila takole:
Sobarica pravi: “Gospod ravnatelj, gospa tašča je pravkar pomotoma namesto Planinka čaja izpila čistilo za medenino.” Ravnatelj ji odgovori: “No, lepa polomija. Telefonirajte v lekarno, če se da Planinka čaj uporabljati tudi za čiščenje kljuk.”
V nedeljskem jutru, ki smo ga posvetili čajem, sta naša družba bili tudi Katarina Oblak, ki je razložila, kaj je pravi čaj ter kako nastanejo druge vrste čaja; Nika Kremič iz Zveze potrošnikov Slovenije pa nam je povedala, da je na trgovskih policah v čajih z gozdnimi sadeži slednjih izjemno malo ali celo nič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z najboljšo uvrstitvijo Slovenije na zimskih paraolimpiskih igrah, Jernej Slivnik je v slalomu osvojil 12. mesto, se zaključuje paraolimpijsko dogajanje v Pjongčangu. Zaključna prireditev bo slavnostna, nato pa bodo Korejci porušili nekatere olimpijske objekte in območje znova pogozdili ter s tem poskušali zmanjšati narejene posege v naravo. Iz Južne Koreje se oglaša Marko Cirman.
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
V starosti 76 let je danes ponoči na svojem domu v Cambridgeu umrl angleški fizik Stephen Hawking, verjetno najbolj slaven znanstvenik našega časa. Zaradi hude bolezni, t.i. bolezni gibalnih nevronov, je neprestano živel pod senco smrti, a je napovedi zdravnikov preživel za več kot pol stoletja. Podobno trdno voljo je pokazal tudi na svojem znanstvenem področju. Tako s svojimi znanstvenimi spoznanji kot s svojo karizmo je ogromno prispeval k razvoju kozmologije, poznavanja ustroja in usode vesolja. Prispevek Nine Slaček.
SAZOR GIZ, kolektivna organizacija za upravljanje avtorske pravice reproduciranja je danes predstavila rezultate osveščevalne kampanje Fotokopiramo, podpiramo krog znanja. Ta prinaša prva nadomestila za avtorje in založbe za fotokopiranje avtorskih del v osnovnih, srednjih šolah in vrtcih. Sporazum je podpisala velika večina šol, zato bodo lahko avtorji in založbe letos iz tega naslova prvič prejeli nadomestilo. Več Tadeja Bizilj.
Potem, ko je britanska premierka Theresa May ruske oblasti obtožila, da stojijo v ozadju zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke, so danes britanske oblasti napovedale, da bodo izgnale 23 ruskih diplomatov. Pogovor s Tomažem Gerdenom.
Kot največji dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni pa štejemo kajenje. Ta nezdrava razvada je bila tudi del vsakdanjika za Roberta Peressuttija, ki je zaradi bolezni prestal dva posega, še prej pa prisluhnite pogovoru novinarke Tine Lamovšek s predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja doktorjem primarijem Matijo Cevcem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Osnovnošolci in srednješolci se vsako leto na različnih tekmovanjih pomerijo v znanju materinščine, matematike, tujih jezikov, logike, kemije in fizike ter v številnih drugih področjih. Najuspešnejši med njimi se s priznanji nato potegujejo za štipendijo za nadarjene. Pred dobrimi tremi leti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sofinanciranja tekmovanj iz znanj, udeležbo na mednarodnih olimpijadah in sofinanciranje drugih tekmovanj preneslo na Zavod za šolstvo. Organizatorji uglednih tekmovanj z dolgoletno tradicijo, ki so letos izpadla iz financiranja, so do zavodovih potez kritični.
Od jeseni bo na voljo brezplačen program za otroke, ki leto dni pred vstopom v šolo ne obiskujejo vrtca. Program bo trajal 240 ur. Več v prispevku Nataše Lang.
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko nadaljuje razpravo o slovenskem priznanju Palestine. Na seji, zaprti za javnost, se člani odbora pogovarjajo z veleposlanikoma pristojnima za Izrael in Palestino v Sloveniji. Za nekaj pojasnil je Luka Robida poprosil profesorja mednarodnih odnosov doktorja Boštjana Udoviča.
Kako je živeti in delati v vesolju, te dni v Sloveniji razkriva ameriški vesoljec slovenskih korenin Randy Bresnik. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Letošnje dogajanje v Tednu možganov, ki je namenjen popularizaciji znanja in raziskovanja o tem izjemnem človeškem organu, je v znamenju spanja, sanj, sanjarjenja in vsega povezanega. Mojca Delač se pogovarja z vodji organzacijskega teama Tedna možganov Dolores Trol in Hano Hawlina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tri leta pred vnovično uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona v Škofji Loki pripravljajo številne prireditve za vzdrževanje kondicije in popularizacijo Romualdove poti.
Se že začenja trgovinska vojna, kdo bi lahko v njej potegnil krajši konec, kaj bi lahko stopnjevanje le-te pomenilo za Slovenijo, so nekatera od vprašanj, ki jih je Bojan Leskovec zastavil profesorju z Ekonomske fakultete dr. Črtu Kostevcu, ki se ukvarja z mednarodnimi ekonomski odnosi.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija Ilinka Todorovski je v ponedeljek ob predstavitvi letnega poročila za leto 2017 pojasnila, da letno prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Vse pritožbe pa po njenih besedah dobijo vsaj odzive ali pa na njihovi podlagi pripravi mnenja ali priporočila uredništvom, ki so, kot pravi, "najmočnejše orožje varuha". V studiu Prvega programa je pojasnila, kakšne odzive ste v letu 2017 posredovali poslušalci in poslušalke, nekaj dodatnih pojasnil pa je ponudil tudi odgovorni urednik dr. Andrej Stopar.
V Sloveniji imamo več kot 12 tisoč podzemnih jam. Še zlasti na območju Kanina pa so te najbolj globoke in gosto posejane. Tamkajšnje jame si lahko predstavljamo kot narobe obrnjene gore, v katere se jamarji spuščajo s plezalno opremo, mnoge kaninske so globoke okoli 1000 metrov. Sinoči so podelili nagrado Viljema Putika – ki so jo prejeli jamarji prav za raziskovanje kaninskih jam. Alenka Terlep je zato v studio Prvega programa povabila Gregorja Pintarja iz Društva za raziskovanje jam.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes zatrdili, da reorganizacija centrov za socialno delo teče po načrtih. Gre za projekt ministrstva, ki vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo centrov. Več Nataša Lang.
Na britanskem otoku se odvija nova vohunska afera. V bolnišnico v Salisbury na jugu Anglije so namreč v nedeljo pripeljali nekdanjega 66-letnega ruskega vohuna Sergeia Skripala in 33-letno žensko. ki naj bi se zastrupila z nevarno snovjo. Oba sta v kritičnem stanju. Ker gre za nekdanjega uslužbenca ruske obveščevalne službe, ki je menda vohunil tudi za Britance, gre seveda ne samo za vohunsko, ampak tudi za zelo občutljivo mednarodno-politično zadevo. Poroča Nina Kojima, dopisnica iz Londona.
Neveljaven email naslov