Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čaj Planinka, ki ga je patentiral ljubljanski lekarnar Leo Bahovec, so v obdobju med obema svetovnima vojnama poznali tudi v Egiptu in ZDA
“Na vogalu Vegove in Kongresnega trga je imel zelo moderno lekarno lekarnar Leo Bahovec. Postavil jo je konec 30. let 20. stoletja. Bil je znan po svojih čajnih mešanicah, imel jih je vsaj 17 vrst,” pojasni muzejska svetnica Mestnega muzeja Ljubljana Mojca Ferle. Najbolj znan čaj, ki ga je izdeloval Bahovec, je imel ime Planinka. Njegov zaščitni znak je bil cvet planike na zelenem polju.
“To je bil zdravilni čaj, ki ga je lekarnar v času Kraljevine SHS zaščitil na uradu za industrijsko lastnino. Leta 1928 mu je uspelo dobiti tudi patent na mednarodnem patentnem uradu v Bernu. Prodajo je razširil po vsej takratni Evropi. Imel je podružnice na Dunaju, v Pragi, Bratislavi, Budimpešti, Kapošvaru, Trstu, Rimu, Beogradu, Zagrebu, v Tirani v Albaniji, celo v Aleksandriji in tudi preko oceana v ZDA . Tam je imel svojega predstavnika. V ameriških revijah in časopisih je tudi oglaševal.”
Oglaševanje je bila še ena posebnost Bahovca, pove sogovornica. Bil je eden pionirjev pri nas na tem področju. Pri tem pa je imela veliko vlogo njegova žena Lidija: “Veliko se je ukvarjala z oblikovanjem oglasov, letakov, oblikovala je znake za čaje. Bila sta zelo uspešen par, ni bil sam pri tem.”
Kako zelo se je Planinka usedla v ljudsko zavest pa pričajo tudi objave v periodiki tistega časa. Šala, ki je bila leta 1938 objavljena v časopisa Štajerec se je glasila takole:
Sobarica pravi: “Gospod ravnatelj, gospa tašča je pravkar pomotoma namesto Planinka čaja izpila čistilo za medenino.” Ravnatelj ji odgovori: “No, lepa polomija. Telefonirajte v lekarno, če se da Planinka čaj uporabljati tudi za čiščenje kljuk.”
V nedeljskem jutru, ki smo ga posvetili čajem, sta naša družba bili tudi Katarina Oblak, ki je razložila, kaj je pravi čaj ter kako nastanejo druge vrste čaja; Nika Kremič iz Zveze potrošnikov Slovenije pa nam je povedala, da je na trgovskih policah v čajih z gozdnimi sadeži slednjih izjemno malo ali celo nič.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čaj Planinka, ki ga je patentiral ljubljanski lekarnar Leo Bahovec, so v obdobju med obema svetovnima vojnama poznali tudi v Egiptu in ZDA
“Na vogalu Vegove in Kongresnega trga je imel zelo moderno lekarno lekarnar Leo Bahovec. Postavil jo je konec 30. let 20. stoletja. Bil je znan po svojih čajnih mešanicah, imel jih je vsaj 17 vrst,” pojasni muzejska svetnica Mestnega muzeja Ljubljana Mojca Ferle. Najbolj znan čaj, ki ga je izdeloval Bahovec, je imel ime Planinka. Njegov zaščitni znak je bil cvet planike na zelenem polju.
“To je bil zdravilni čaj, ki ga je lekarnar v času Kraljevine SHS zaščitil na uradu za industrijsko lastnino. Leta 1928 mu je uspelo dobiti tudi patent na mednarodnem patentnem uradu v Bernu. Prodajo je razširil po vsej takratni Evropi. Imel je podružnice na Dunaju, v Pragi, Bratislavi, Budimpešti, Kapošvaru, Trstu, Rimu, Beogradu, Zagrebu, v Tirani v Albaniji, celo v Aleksandriji in tudi preko oceana v ZDA . Tam je imel svojega predstavnika. V ameriških revijah in časopisih je tudi oglaševal.”
Oglaševanje je bila še ena posebnost Bahovca, pove sogovornica. Bil je eden pionirjev pri nas na tem področju. Pri tem pa je imela veliko vlogo njegova žena Lidija: “Veliko se je ukvarjala z oblikovanjem oglasov, letakov, oblikovala je znake za čaje. Bila sta zelo uspešen par, ni bil sam pri tem.”
Kako zelo se je Planinka usedla v ljudsko zavest pa pričajo tudi objave v periodiki tistega časa. Šala, ki je bila leta 1938 objavljena v časopisa Štajerec se je glasila takole:
Sobarica pravi: “Gospod ravnatelj, gospa tašča je pravkar pomotoma namesto Planinka čaja izpila čistilo za medenino.” Ravnatelj ji odgovori: “No, lepa polomija. Telefonirajte v lekarno, če se da Planinka čaj uporabljati tudi za čiščenje kljuk.”
V nedeljskem jutru, ki smo ga posvetili čajem, sta naša družba bili tudi Katarina Oblak, ki je razložila, kaj je pravi čaj ter kako nastanejo druge vrste čaja; Nika Kremič iz Zveze potrošnikov Slovenije pa nam je povedala, da je na trgovskih policah v čajih z gozdnimi sadeži slednjih izjemno malo ali celo nič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.
Danes se je s sklepno prireditvijo že četrto leto zapored končala vseslovenska kolesarska pobuda družbe Butan plin in partnerjev Varno na kolesu. Osrednja aktivnost pobude je razpis za osnovne šole, ki je letos povezal 87 osnovnih šol in več kot 2500 otrok, osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so v tekočem šolskem letu opravili kolesarski izpit in se tako v novi vlogi vključili v promet. Več pa Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov