Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čaj Planinka, ki ga je patentiral ljubljanski lekarnar Leo Bahovec, so v obdobju med obema svetovnima vojnama poznali tudi v Egiptu in ZDA
“Na vogalu Vegove in Kongresnega trga je imel zelo moderno lekarno lekarnar Leo Bahovec. Postavil jo je konec 30. let 20. stoletja. Bil je znan po svojih čajnih mešanicah, imel jih je vsaj 17 vrst,” pojasni muzejska svetnica Mestnega muzeja Ljubljana Mojca Ferle. Najbolj znan čaj, ki ga je izdeloval Bahovec, je imel ime Planinka. Njegov zaščitni znak je bil cvet planike na zelenem polju.
“To je bil zdravilni čaj, ki ga je lekarnar v času Kraljevine SHS zaščitil na uradu za industrijsko lastnino. Leta 1928 mu je uspelo dobiti tudi patent na mednarodnem patentnem uradu v Bernu. Prodajo je razširil po vsej takratni Evropi. Imel je podružnice na Dunaju, v Pragi, Bratislavi, Budimpešti, Kapošvaru, Trstu, Rimu, Beogradu, Zagrebu, v Tirani v Albaniji, celo v Aleksandriji in tudi preko oceana v ZDA . Tam je imel svojega predstavnika. V ameriških revijah in časopisih je tudi oglaševal.”
Oglaševanje je bila še ena posebnost Bahovca, pove sogovornica. Bil je eden pionirjev pri nas na tem področju. Pri tem pa je imela veliko vlogo njegova žena Lidija: “Veliko se je ukvarjala z oblikovanjem oglasov, letakov, oblikovala je znake za čaje. Bila sta zelo uspešen par, ni bil sam pri tem.”
Kako zelo se je Planinka usedla v ljudsko zavest pa pričajo tudi objave v periodiki tistega časa. Šala, ki je bila leta 1938 objavljena v časopisa Štajerec se je glasila takole:
Sobarica pravi: “Gospod ravnatelj, gospa tašča je pravkar pomotoma namesto Planinka čaja izpila čistilo za medenino.” Ravnatelj ji odgovori: “No, lepa polomija. Telefonirajte v lekarno, če se da Planinka čaj uporabljati tudi za čiščenje kljuk.”
V nedeljskem jutru, ki smo ga posvetili čajem, sta naša družba bili tudi Katarina Oblak, ki je razložila, kaj je pravi čaj ter kako nastanejo druge vrste čaja; Nika Kremič iz Zveze potrošnikov Slovenije pa nam je povedala, da je na trgovskih policah v čajih z gozdnimi sadeži slednjih izjemno malo ali celo nič.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čaj Planinka, ki ga je patentiral ljubljanski lekarnar Leo Bahovec, so v obdobju med obema svetovnima vojnama poznali tudi v Egiptu in ZDA
“Na vogalu Vegove in Kongresnega trga je imel zelo moderno lekarno lekarnar Leo Bahovec. Postavil jo je konec 30. let 20. stoletja. Bil je znan po svojih čajnih mešanicah, imel jih je vsaj 17 vrst,” pojasni muzejska svetnica Mestnega muzeja Ljubljana Mojca Ferle. Najbolj znan čaj, ki ga je izdeloval Bahovec, je imel ime Planinka. Njegov zaščitni znak je bil cvet planike na zelenem polju.
“To je bil zdravilni čaj, ki ga je lekarnar v času Kraljevine SHS zaščitil na uradu za industrijsko lastnino. Leta 1928 mu je uspelo dobiti tudi patent na mednarodnem patentnem uradu v Bernu. Prodajo je razširil po vsej takratni Evropi. Imel je podružnice na Dunaju, v Pragi, Bratislavi, Budimpešti, Kapošvaru, Trstu, Rimu, Beogradu, Zagrebu, v Tirani v Albaniji, celo v Aleksandriji in tudi preko oceana v ZDA . Tam je imel svojega predstavnika. V ameriških revijah in časopisih je tudi oglaševal.”
Oglaševanje je bila še ena posebnost Bahovca, pove sogovornica. Bil je eden pionirjev pri nas na tem področju. Pri tem pa je imela veliko vlogo njegova žena Lidija: “Veliko se je ukvarjala z oblikovanjem oglasov, letakov, oblikovala je znake za čaje. Bila sta zelo uspešen par, ni bil sam pri tem.”
Kako zelo se je Planinka usedla v ljudsko zavest pa pričajo tudi objave v periodiki tistega časa. Šala, ki je bila leta 1938 objavljena v časopisa Štajerec se je glasila takole:
Sobarica pravi: “Gospod ravnatelj, gospa tašča je pravkar pomotoma namesto Planinka čaja izpila čistilo za medenino.” Ravnatelj ji odgovori: “No, lepa polomija. Telefonirajte v lekarno, če se da Planinka čaj uporabljati tudi za čiščenje kljuk.”
V nedeljskem jutru, ki smo ga posvetili čajem, sta naša družba bili tudi Katarina Oblak, ki je razložila, kaj je pravi čaj ter kako nastanejo druge vrste čaja; Nika Kremič iz Zveze potrošnikov Slovenije pa nam je povedala, da je na trgovskih policah v čajih z gozdnimi sadeži slednjih izjemno malo ali celo nič.
Področje kmetijstva in raziskav sta največja poraženca nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost
Vsebujejo tudi več kot 36 g sladkorja na 100 g izdelka. Kateri kosmiči so najboljša izbira?
Potovanje z avtodomom je počitniška dejavnost, ki je v razcvetu. V primerjavi z drugimi panogami s področja turizma avtodomarstvo v času omejitev ni doživelo pretiranega upada dejavnosti in je prav gotovo eden izmed tistih načinov počitnikovanja, s katerim smo najmanj izpostavljeni širjenju raznih virusov, saj lahko izberemo individualno stopnjo osamitve in se zlahka izognemo množičnemu turizmu. Pri AMZS so lani v jeseni sodelovali pri preizkusu trka avtodoma tipa van (izdelan je bil na osnovi fiatovega kombija) in osebnega avtomobila. O varnosti potovanja z avtodomom se je Cirila Štuber pogovarjala z Juretom Gregorčičem in Petrom Smrekarjem iz AMZS.
Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska končuje obisk v Sloveniji. Potem, ko se je včeraj srečala z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki sta ji izrazila podporo v boju za demokratično Belorusijo, jo danes ločeno sprejemata tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Slovenija torej poudarja vso podporo demokratičnim preobrazbam v Belorusiji, nas pa je med drugim zanimalo, kako si Svetlana Tihanovska konkretno predstavlja zamenjavo avtokrata Lukašenka in kako lahko ona kot prva dama opozicije, ki živi v izgnanstvu, poveže civilno-družbene in politične sile v Belorusiji. Pogovor je pripravil Miha Lampreht.
Občanu, ki je konec oktobra lani dobil plačilni nalog, ker na počivališču Mlake ni nosil maske na prostem, ne bo treba plačati denarne kazni. Višje sodišče v Kopru je namreč ugotovilo, da ne gre za prekršek, zato je postopek ustavilo. Kaj konkretno glede odloka o uporabi mask ugotavlja sodišče in kaj ta sodba pomeni za vse tiste, ki so globe že plačali? Več o tem v pogovoru s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije, kjer prav tako ugotavljajo, da je v tem primeru pravna podlaga pomanjkljiva. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana.
Danes je svetovni dan svobode medijev. Cehovski boj v Sloveniji je posvečen opozarjanju na stanje Slovenske tiskovne agencije ter zbiranje sredstev zanjo. Vlada ji za opravljanje javne službe letos še ni plačala. Takole se glasi utemeljitev finančne akcije, ki poteka za STA: »Društvo novinarjev Slovenije, vsi vodilni slovenski mediji, vodilni slovenski sindikati, akademske ustanove, nevladne organizacije in posamezniki smo zasnovali projekt finančne pomoči STA. Kot prijatelji STA smo prepričani, da STA ne sme propasti, saj je preveč pomembna za demokratično, odprto in solidarno družbo. Za obrambo naših skupnih vrednot torej. Prepričani smo tudi, da si noben režim ne sme pokoriti javne novinarske agencije in tudi nobenega drugega medija ne.« Pet pred dvanajsto se je pred sedežem STA na Tivolski odvil tudi shod za obSTAnek STA. Dogajanje povzema Maja Derčar.
3. maj je svetovni dan svobode tiska, namenjen opozarjanju na vlogo novinarske sile v demokratičnih družbah. Unescova resolucija iz leta 1991 poudarja, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina demokratične družbe. Kakšno je stanje na področju medijev 3. maja leta 2021, smo vprašali Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije, v katerem danes začenjajo tudi akcijo #zaobSTAnek za pomoč Slovenski tiskovni agenciji.
Več kot tisoč rudarjev koplje premog v zadnjem slovenskem še delujočem premogovniku v Velenju. Skupaj s podpornimi službami je število zaposlenih še dvakrat večje. Garaško je njihovo delo skoraj 500 metrov pod zemljo, a to je hkrati tudi kolektiv, pri katerem še živijo tovarištvo, iskrena solidarnost, pozitiven odnos do dela.
Ob prazniku dela se bomo ozrli čez mejo in orisali položaj slovenskih delavcev v tujini, za katere se je v preteklosti uveljavila oznaka »gastarbajterji«. Od polpretekle zgodovine do današnjih dni se bomo sprehodili z Aljažem Mejalom.
Odbor Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami Planinske zveze Slovenije stremi k omogočanju pohodništva za vse, predvsem pa želi v hribe pripeljati invalide in osebe s posebnimi potrebami. Omogočiti jim želijo obiskovanje planinskih pohodov in predstaviti njim dostopne točke v hribih ali gorah. S temi inkluzijskimi pohodi odpirajo vrata do razumevanja drugačnosti in različnosti ter sporočajo, da so omejitve, ki jih imamo, le v naši glavi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanska, brazilska, južnoafriška, nigerijska, zdaj še indijska. Vedno nove različice koronavirusa upočasnjujejo boj z epidemijo in zmanjšujejo učinkovitost cepljenja proti covidu. Zato je Evropska komisija sprostila 123 milijonov evrov sredstev za nujne raziskave mutacij novega koronavirusa. Podrobneje: Sebastian Pleško (Covid-19 sledilnik), dr. Tadej Battelino (Pediatrična klinika Ljubljana) in govorec Evropske komisije za zdravje Stefan De Keersmaecker. Prispevek Iztoka Konca. Foto: NLZOH (B.1.258.17 je prvotni novi koronavirus, B.1.1.7 je v Sloveniji že prevladujoča britanska različica)
Epidemične razmere so močno zaznamovale tudi gospodarjenje turističnih kmetij, ki so jih slovenski gostje lani na novo odkrivali – tudi zaradi možnosti unovčenja turističnih bonov. Del leta so bile sicer zaprte, v času, ko so lahko sprejemale goste, pa so beležile nadpovprečno povpraševanje in večinoma polno zasedenost. Zdaj, pred novo sezono, opozarjajo na negotove razmere, ob tem pa imajo občutek, da je država nanje pozabila. Tudi o tem v prispevku Nataše Kuhar.
Minilo je 80 let od začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh, prav toliko časa mineva tudi od ustanovitve sprva protiimperialistične in nato osvobodilne fronte, ki smo ji prazničen 27. april namenjali v času obstoja nekdanje skupne države. Pred 30 leti je slovenska skupščina praznik preimenovala v dan upora in ga simbolično posvetila slovenskemu uporništvu skozi stoletja. V praznični oddaji se zaradi okrogle obletnice vendarle osredotočamo na čas prvih dni nacistične in fašistične okupacije in razkosanja tedanje Dravske banovine. Zanima nas, kaj o času menijo zgodovinarji in literati, kako ga pomnijo še zares redke žive priče, pa tudi da je bil lahko vzgib za porajanje uporniškega duha v posameznikih povsem brez ideološke podlage – samo posledica jeze in besa nad klavrno narodovo usodo v dneh, ko se – kot je zapisal pesnik Oton Župančič … »okoli nas najtrši mrak je storil« … Avtor oddaje je Stane Kocutar.
Stacionarne bolnišnice, skrite v gozdovih in na težko dostopnih območjih so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja. V letih med 1942 in 1945 jih je delovalo okoli 120, v njih pa se je skupno zdravilo kar 15 tisoč ranjencev. Za potrebe na območju severne Primorske in Gorenjske je v soteski Pasice delovala Partizanska bolnišnica Franja, v Trnovskem gozdu pa SVPB Pavla. Bolnica Franja se je v celoti ohranila do konca vojne in so jo za obiskovalce odprli že 1946.leta. Bila je in še ostaja pojem humanosti v svetovnem merilu. Vpisana je tudi v Unescov seznam kulturne dediščine. O njenem pomenu nekoč in danes se je Ingrid Kašca Bucik pogovarjala z zgodovinarko, vodjo cerkljanske enote Mestnega muzeja Idrija, sicer pa avtorico razstave o bolnici Franja Milojko Magajne.
Živa Vidmar, upokojena knjižna urednica ter hči operne pevke Nade Vidmar in Josipa Vidmarja, slovenskega kulturnika in soustanovitelja Osvobodilne fronte, nas je sprejela v Dukićevi vili, kjer je njen oče z družino živel od leta 1946. "Stene hiše nosijo veliko," je povedala in obenem obujala tudi spomine na nekaj sto metrov oddaljeno Vidmarjevo hišo, kjer pa je bila leta 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta.
Danes so na Jelovici iz prilagoditvene obore na prostost spustili prva dva gorenjske risa. Zois in Aida sta prva risa, ki so ju v okviru projekta LIFE Lynx zdaj pripeljali tudi na Gorenjsko, kjer je ris izumrl že na začetku 20. stoletja. S tem projektom, v katerem sodeluje pet držav, pa želijo ustvarili tudi t. i. povezovalno populacijo s sosednjimi populacijami risov v Alpah. V svobodo je Zoisa in Aido pospremila tudi Romana Erjavec.
Knjiga je stara, če je izdana pred letom 1880. Za ostale knjige uporabljamo izraz rabljena knjiga oziroma knjiga, ki je prebrana, čeprav ima to v slovenskem jeziku lahko slabšalni pomen. V antikvariatih so najbolj iskane knjige avtorjev svetovne književnosti, klasični priročniki kot so kuharice in starejše otroške knjige. Med starješimi knjigami pa slovenski klasični avtorji: Srečko Kosovel, France Prešeren, Ivan Cankar.
Prvič obeležujemo dan rabljenih oblačil, s katerim naj bi spodbudili k ponovni uporabi oblačil, zato da jih ne bi zavrgli. Raziskava je namreč pokazala, da je bilo v letu 2019 pri nas zavrženih 25.000 ton oblačil oziroma 12 kilogramov na prebivalca. To pa je nad evropskim povprečjem.
Neveljaven email naslov